Georg Bush starešji, zgled služenja domovini ter zvestobe veri in družini
Svet Tone Gorjup
V Teksasu danes pokopavajo 41. predsednika ZDA Georga Busha starejšega, ki je umrl prejšnji petek. Pogrebne slovesnosti so potekale več dni, včeraj pa so se od njega kot državnika poslovili v narodni katedrali v Washingtonu. Zatem so njegovo krsto prepeljali v Houston v episkopalno cerkev sv. Martina, kjer bo pogrebna maša, zatem pa ga bodo pokopali v družinsko grobnico v College Pointu, kjer počivata njegova žena Barbara in njuna hči.
Državniški pogrebv Washingtonu, na katerem so se zbrali vsi živeči dosedanji predsedniki ZDA in nekateri vidni svetovni politiki, je zaznamoval govor 43. ameriškega predsednika, pokojnikovega sina Georga Busha mlajšega. Očeta je označil za velikega in plemenitega človeka. »V vsakem človeku je iskal, kar je dobrega v njem in običajno to tudi našel,« je dejal George Bush mlajši. Čeprav se je v govoru večkrat pošalil na račun očeta, je pokazal spoštovanje do njega. »Povedal nam je, da je delo za javno dobro častno in potrebno, da se temu lahko v celoti predaš in hkrati v celoti ostaneš zvest vrednotam kot sta vera in družina. Prepričan je bil, da je pomembno vračati drugim in državi, v kateri živiš. Izkusil je, da služenje drugim bogati tistega, ki daje. Za nas je bil najsvetlejši med tisoč lučmi. Eden najtežjih trenutkov v njegovem življenju je bila izguba triletne hčerke. Po besedah Busha mlajšega z bratom takrat nista mogla razumeti, kaj vse sta starša pretrpela. Šele pozneje sta izvedela, da je oče, ki vere ni razkazoval, vsak dan molil zanjo. Tudi episkopalni škof, ki je daroval pogrebno sveto mašo, je opozoril na vrednote, ki so Georga Busha vodila skozi življenje.
Papež Frančišek je v sožalni brzojavki dušo pokojnega Georga Busha izročil Božjemu usmiljenju in njegovi družini zagotovil molitveno bližino. Predsednik ameriške škofovske konference kardinal DiNardo pa je v imenu Katoliške Cerkve v ZDA izrazil hvaležnost »za velikega človeka, ki je z neomajno predanostjo gradil mostove miru in svojemu narodu zagotavljal svobodo. Ob tem je bil mnogim zgled kot oče, mož in glava družine.«
Država Slovenija je v mandatu predsednika Georga Busha starejšega (1989 - 1993) doživela priznanje s strani ZDA in vzpostavitev diplomatskih odnosov. Prvemu veleposlaniku Ernestu Petriču je Georg Bush ob prejemu poverilnih pisem dejal: »Vaš narod je dosegel neodvisnost v zgodovinskem trenutku za Evropo« in zaželel, da bi slovenska prizadevanja za demokracijo in zdravo tržno ekonomijo navdihnila tudi druge narode v nekdanji Jugoslaviji. Ernest Petrič je omenil še nekaj, kar je bilo značilno zanj: »Res, da je izgubil volitve proti mlademu, obetavnemu Billu Clintonu, ampak vseskozi, tudi kasneje, z njegove strani nisem opazil kakršnekoli nekorektne geste proti novemu predsedniku. To je njihova politična kultura, ki je bila takrat izrazito izpostavljena.« Zaradi tega so ga cenili mnogi državniki, pa tudi papež Janez Pavel II. s katerim sta se večkrat srečala.
