Križi v šole: da ali ne?
Svet | Marjana Debevec
V Italiji v teh dneh odmevajo odločitve nekaterih lokalnih oblasti, da v šole vrnejo križe in postavijo jaslice. Tržaški občinski svet je tako v torek sprejel pravilnik, ki šolam nalaga izobešanje križa v vsako učilnico.
Vrnitev križev v šole je bila ena od točk programa vladne stranke Severne lige. Tako je tržaški občinski svet v torek sprejel odlok, da morajo biti otroci v vrtcih oblečeni v uniforme, kar je zbudilo nasprotovanje pri starših, in pa da mora v vseh učilnicah viseti križ. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina pojasnjuje: »Cerkev se s tem ne strinja in sicer zakaj se ne strinja. Gotovo, da se strinja, da je krščansko znamenje povsod – to je naše znamenje. Ampak da bi križ uporabili v politične namene, zato da bi nasprotovali drugače verujočim ali neverujočim, to se Cerkvi res ne zdi umestno in sploh se ne zdi to gradnja ne ekumenizma, ne medsebojnega spoznavanja in bratstva.«
Odmeva tudi odločitev nekaterih šol, da ne postavijo jaslic in pripravijo božičnih predstav, da ne bi pokvarili odnosov med kristjani in drugače verujočimi. »Zanimivo pa je to: sami starši muslimanskih otrok so rekli: ’To so vaše tradicije, gojite jih, ohranjajte jih, nas to sploh ne moti. Recimo v eni od mojih župnij smo imeli Miklavževanje in smo imeli povabili tudi muslimanske otroke begunskih staršev. In so se udeležili Miklavževanja z enakim veseljem, kakor katoliški otroci.« Po Bolčinovih besedah torej ni problem v uvajanju krščanskih simbolov v javnosti, ampak težava nastane, ko se »krščanska znamenja uporabijo skoraj, skoraj kakor v srednjem veku, kot znamenje borbe proti nekomu in ne kot znamenje evangelizacije za Kristusa«, je za naš radio še dejal Karlo Bolčina.
Razprava o primernosti religijskih podob v izobraževalnih ustanovah ima v Italiji dolgo zgodovino. Čeprav njihova ustava predvideva jasno ločitev med državo in Cerkvijo, sodni sistem šolam in občinam še vedno omogoča, da se same odločijo o ustreznosti uporabe verskih, oziroma kulturnih simbolov.
