Na praznični mizi bogate jedi, med sladicami kraljuje potica
Poleg jaslic in božičnega drevesa praznike zaznamujejo bogato obložene mize. Med sladkimi dobrotami, po katerih iz kuhinj zadiši že pred božičnim večerom, je nepogrešljiva potica, značilen pa je tudi božični kruh. Nekaj nasvetov, kako potico peči je v Svetovalnici nanizala tudi sestra Nikolina Rop.
Zlasti nepogrešljiva na praznični mizi je tradicionalna slovenska potica. Za nekatere, zlasti starejše in izkušene roke, je peka potice mala malica, za druge pa svojevrsten izziv. Ime sicer izvira iz besede "povitica", ker je povita.Celotno ime običajno dobi po nadevu. Najstarejši so orehovi, pehtranovi, lešnikovi, rozinovi, skratka iz živil, ki so jih ljudje imeli doma. Pozneje smo začeli uporabljati še druge sestavine, kot so mak, kokos, mandlji, nekateri dodajo tudi kavo, kakav ali med, s katerim so včasih sladili potico. Receptov je veliko, včasih pa ga še prilagodimo "hišnemu okusu" in tradiciji v posameznih delih Slovenije. Ponekod je razširjena denimo "potratna" potica, ki je iz več sestavin, prava poslastica je tudi potica iz suhih hrušk, pa slana potica oz. špehovka.
Potico najdemo na prazničnih jedilnikih v skoraj vseh kuharskih in slaščičarskih priročnikih. Etnolog Janez Bogataj ji namenja posebno pozornost med drugim v knjigah Potice iz Slovenije ter Slovenska potica - vseh sladic kraljica. Slovenija je leta 2017 zaščitila slovensko potico, za začetek orehovo, orehovo z rozinami, pehtranovo, pehtranovo s skuto in rozinovo.
Na božični praznični mizi je tudi t. i. božični kruh, ki ima v posameznih delih Slovenije različna imena, med drugim božičnik, poprtnik, župnek, badnjak. Običajno gre za bogat in okrašen božični kruh, ki je včasih na mizi ostal vse do svetih treh kraljev.
