Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Rok MihevcRok Mihevc
Tone Gorjup (foto: ARO)
Tone Gorjup

Prejemnici izjemne pokojnine ne smrdi denar klerofašistov

Slovenija Tone Gorjup

V Izoli sta minule dni odmevala dva dogodka: razstava Ivan Cankar v mestni knjižnici in koncert Nosil bom rdečo zvezdo. Oba dogodka sta vzenimrila javnost, a obsodbo po 133. členu kazenskega zakonika razpadle Jugoslavije je doživel le prvi. Med množico razstavljenih predmetov in besedil je bil na ogled letak iz leta 1944 z naslovom Mi pa imamo pravico do življenja, na katerem so navedene Cankarjeve besede »Mati - domovina – Bog« in verz iz pesmi Rdeči pionirji Mateja Bora »naš bog so: rop, požig, umor!« Nastop nesojene Prešernove nagrajenke Svetlane Makarovič, ki sovraži katoliško Cerkev, je medtem prinesel jasno sporočilo: »Rdeča zvezda naj sije v prihodnost sveta brez kletk, brez meja, brez sovraštva.

V zadnjih tednih sta svoboda govora in sovražni govor pogosto tema dneva. Zanimivo je razmišljanje dr. Ernesta Petriča, ki je v oddaji »Spoznanje več... « dejal, da podpira svobodo govora, a v obe smeri, ne pa tega kar opaža pri nekaterih: »Smo za svobodo govora, če nekaj pride iz te strani; če isto pride iz druge strani, je pa sovražni govor.« V primeru kulturnih dogodkov v Izoli gre prav za tak način razmišljanja oziroma za dvojna merila.

Na Cankarjevi razstavi v mestni knjižnici je bil moteč letak, na katerem med drugim beremo: Mi pa imamo pravico do življenja! Zato bomo ostali še naprej Slovenci in ne komunisti. Zato bomo še naprej ostali rod poštenjakov, ne pa rod morilcev in požigalcev. Zato ne bomo dopustili, da bi nam solili pamet falirani študentje, krivoverci in politeligenti. Zato bomo odločno zavrgli partizansko geslo: Naš Bog so rop, požig in umor. Zato bomo rajši ostali zvesti besedam našega velikega pisatelja Ivana Cankarja: Mati - domovina – Bog ... Gre za domobranski letak iz leta 1944, ki ga je avtor razstave postavil na ogled kot dokument časa. Z njim je želel pokazati, da Cankar ni bil ne levičar ne desničar, da pa si ga lastijo vsi, celo domobranci. Če se poglobimo v besedilo, na letaku ni le Cankarjeva misel, ampak tudi udarni verz Mateja Bora »naš bog so: rop, požig, umor!« iz prve verzije pesmi, ki je nastala že leta 1941 »Razpnite čez ves svet vešala« in kmalu dobila tudi melodijo Karla Pahorja. V tretji izdaji knjige Naša partizanska pesem (1993) je objavljeno prvotno besedilo pesmi, ki ga je avtor pozneje omilil, ker je bilo preveč krvavo. Ob deseti obletnici pesmi je Bor še povedal, da to kar je pisal ni bilo patetično, ampak absoluten izraz revolucije. Pozneje je svoj viharniški izraz opustil, ne da bi se mu odrekel, pač pa zato, da bi ga razumeli tudi najpreprostejši ljudje in ne le avantgarda proletariata. (O tem je podrobno pisal Pavel Kogej v reviji Zaveza.) Letak so v Izoli obsodili kot manipulacijio in podtikanje sovražnega govora z zelo žaljivim nabojem in ga umaknili z razstave. V resnici gre za dokument časa in razmer, v katerih se je znašla naša domovina med okupacijo in revolucijo. Pomaga nam razumeti, kaj se je takrat dogajalo.

Koncert v kulturnem domu in okroglo mizo o ponovni razrasti fašizma v Italiji in skrajne desnice v Sloveniji so mnogi sprejeli z velikim navdušenjem. Ob tem so lahko slišali, da je skrajna desnica ugrabila besedo domoljubje in da si jo morajo svobodoljubni ljudje vzeti nazaj. Po menju Svetlane Makarovič se pod zlorabljeno besedo domoljubje skriva nacionalizem, ki je samo korak stran od nacizma. V ustih desničarjev tako imenovano domoljubje ne pomeni, da ljubim svoj dom, ampak - sovražim tuji dom. Da bi domoljubje nosilcev rdeče zvezde postalo bolj očitno, so v nastopih drugače misleče potisnili v naročje fašizma, poveličevali pridobitve revolucije, bratstvo in enotnost, ožigosali duhovščino, ki je Slovencem pobrala pristne kletvice in s ponosom pokazali na tiste, ki so prišle z juga. Vse to v skladu s svobodo govora.

Kdo naj presoja o enem ali drugem primeru? Do kam gre svoboda govora in kje se začenja žaljivi govor, kje sovražni govor? Kdo ima pravico uporabiti 133. člen in kdo ne? Kdo ima pravico citirati Cankarja in kdo ne? Kateri dokumenti časa imajo pravico do javnosti in kateri ne? So za oporečno vodo krivi tisti, ki ležijo pod milijoni kubičnih metrov nesnage, ali tisti, ki so jih tja zmetali in zalili z betonom? Kdo ima pravico do izjemne starostne pokojnine za posebne zasluge na področju kulture, ki jo plačujejo tudi klerofašisti, in kdo ne?

Odgovorite si sami!

Slovenija, Komentarji, Naš pogled, Sprava 2012

VIDEOTEKA

  • Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica