Evropski parlament za več sredstev za zaposlovanje mladih
Slovenija
Evropski poslanci so na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu med drugim sprejeli pogajalsko stališče o finančnem okviru Evropske unije za obdobje med letoma 2021 in 2027. Razdelili so tudi zneske za posamezne programe. Zdaj so pripravljeni na pogajanja s članicami, a te še niso našle skupnega jezika. Evropski poslanci upajo, da bo dober dogovor, ki mu morajo nato prižgati zeleno luč, dosežen še pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo maja prihodnje leto.
Predlog novega večletnega finančnega okvira je oblikovala Evropska komisija, a evropski poslanci menijo, da gre za izhodišče, ki Evropski uniji ne bo omogočilo izpolnitev vseh političnih zavez in odzivanje na pomembne izzive, ki so pred njo. Eden teh je, da jo zapušča Velika Britanija. Da se bo to poznalo, saj gre za drugo največjo neto plačnico, je med drugim opozorila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Patricija Šulin. Kot je dodala, se bo zato treba čim prej odločiti, koliko bo znašal prispevek članic in kaj vse bo predstavljalo lastna sredstva proračuna povezave. Šulinova verjame, da temeljev hiše ni modro slabiti, zato je treba ohraniti tradicionalne programe, ki predstavljajo dodano vrednost.
Evropski parlament se je tako med drugim zavzel za več sredstev za prometno infrastrukturo ter majhna in srednja podjetja, kot je poudaril, se ne sme zmanjšati financiranje dolgotrajnih kmetijskih in kohezijskih politik. Več denarja bi namenil boju proti podnebnim spremembam in podvojil sredstva za zmanjšanje brezposelnosti mladih. Oceno pobude za zaposlovanje mladih je v vlogi poročevalke za Evropski parlament pripravljala evropska poslanka Romana Tomc, ki tudi pripada politični skupini Evropske ljudske stranke. Kot je ocenila, gre za enega najboljših projektov v zadnjem obdobju delovanja ustanov Evropske unije, ki je tudi zelo konkreten. "Pobuda je zajela več kot 1,5 milijona neaktivnih mladih, ki bi bili v nasprotnem primeru odrinjeni na rob in verjetno tudi izpostavljeni dolgotrajni brezposelnosti. Zato sem večkrat poudarila, kako zelo pomembno je, da Evropska unija še naprej zagotavlja sredstva za boj proti brezposelnosti mladih tudi po letu 2020. Zavedati se moramo, da napovedi gospodarskega ohlajanja niso tako nedolžne in da lahko kmalu pride do tega, da se bomo znova začeli soočati z brezposelnostjo, še posebej mladih, ki so tu najbolj ranljivi." Strinjanje, da bi bilo treba pobudi za zaposlovanje mladih v prihodnji finančni perspektivi nameniti več denarja, Tomčevo veseli, a treba je zagotoviti, da bo prišel v prave roke, za kar so po njenih besedah odgovorne države. Kot je dodala, spremenjene razmere na trgu zahtevajo ustrezne prilagoditve, inovativnost in učinkovitost. "Jasno je, da je ob tem, ko zagotavljamo neka dodatna sredstva, osnovni pogoj, da morajo države na svojem območju izvesti strukturne reforme na trgu dela, tudi v izobraževalnem sistemu, da bi predvsem odpravile to neusklajenost, da na trg dela pošiljajo ljudi, ki nimajo primerne usposobljenosti," je dodala Tomčeva.
Evropski parlament bi več denarja namenil tudi programu Erasmus+, sredstva zanj želi kar potrojiti, za kar se je zahvalil poročevalec zanj Milan Zver, ki je prav tako evropski poslanec Evropske ljudske stranke.
