Gospodarska rast in višja inflacija
Slovenija Tanja Dominko
Bruto domači proizvod se je v tretjem letošnjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada v medletni primerjavi realno zvišal za 4,8 odstotka, v devetih mesecih za 4,5 odstotka. K rasti sta znova prispevala tako domače trošenje kot zunanje povpraševanje. Rast domače potrošnje je bila v tretjem letošnjem četrtletju enaka kot v prejšnjem četrtletju, medtem ko sta bili rasti izvoza in uvoza počasnejši. Vseeno je zunanjetrgovinski presežek h gospodarski rasti prispeval 1,7 odstotne točke.
Vrednosti izvoza in uvoza sta namreč v tretjem četrtletju naraščali nekoliko počasneje kot v zadnjih dveh letih. Izvoz se je okrepil za 5,7 odstotka, uvoz za 4,3 odstotka.
Končna potrošnja gospodinjstev je ostala enaka, bruto investicije v osnovna sredstva pa so se povečale za 12 odstotkov. K njihovi rasti so pozitivno prispevale investicije v zgradbe in objekte, ki so se povečale za 19,6 odstotka, in investicije v stroje in opremo, ki so se povečale za 6,7 odstotka.
Med investicijami v zgradbe in objekte so se tudi v tem četrtletju izraziteje povečale investicije v nestanovanjske zgradbe, ki naraščajo že od začetka preteklega leta. Med investicijami v stroje in opremo so se izraziteje povečale investicije v transportno opremo, in sicer za 10,2 odstotka, investicije v drugo opremo in stroje pa so se povečale za 5,4 odstotka.
Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju znašala 1.022.053 oseb in se je v primerjavi s tretjim četrtletje lani povečala za 2,8 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ob danes objavljenih podatkih statističnega urada ugotavljajo, da gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka in široko osnovana. So pa presenečeni, ker trošenje gospodinjstev ostaja na lanski ravni. Izboljševanje razmer na trgu dela se namreč nadaljuje. Število delovno aktivnih se tako povečuje rastejo tudi plače. Ob pomanjkanju ustreznih kadrov k rasti delovno aktivnih vse več prispeva zaposlovanje tujih državljanov.
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se novembra na letni ravni zvišale za dva odstotka, na mesečni ravni pa za 0,1 odstotka. Dražji naftni derivati so k inflaciji prispevali 0,5 odstotne točke; tekoča goriva so bila v primerjavi z novembrom lani dražja za 21,3 odstotka, dizelsko gorivo za 11,1 odstotka, bencin pa za 4,3 odstotka.
Dražji električna energija (za 3,3 odstotka), plin (za 6,7 odstotka), trda goriva (za 13,1 odstotka) in toplotna energija (za 15,7 odstotka) so k skupni inflaciji prispevali 0,4 odstotne točke, za dva odstotka višje cene hrane pa so letno stopnjo inflacije zvišale še za 0,3 odstotne točke.
Letno inflacijo so na drugi strani blažile nižje cene oblačil (za 2,8 odstotka) in avtomobilov (za 4,0 odstotka).
