Pregled domačih dogodkov

Slovenija | 17.11.2018, 08:00 Tanja Dominko

V tednu, ki se izteka, smo dočakali prvi odstop v vladi Marjana Šarca, končala se je prodaja Nove Ljubljanske banke, o usodi katere smo skozi minulo desetletje napisali na stotine člankov o takšnih in drugačnih scenarijih prodaje. Kot strela z jasnega je medtem udarila napoved ministra za finance, da bodo v rebalansu proračuna rezali pri družinskih in socialnih pravicah. Javnost napovedi ni dobro prenesla, zato se je vlada ta konec tedna sestala na izrednem vrhu koalicije in bo znova pretresala možnosti za prerazporeditve, ki jih terjajo nekatere vladne stranke. Kakšen bo izplen, bomo poročali v naših informativnih oddajah.

NLB je končno prodana, cena je bila na najnižji točki določenega razpona. V postopku prodaje NLB so razkrili, da je cena za delnico določena pri 51,50 evra, kar je spodnja meja postavljenega cenovnega razpona. Tako je država prodala 65 odstotkov NLB za skupaj 669,5 milijona evrov. Cena analitikov zaradi trenutnih negotovih razmer ni presenetila, politikov pa izplen ni navdušil. V Evropski komisiji so izvajanje zavez Slovenije do Bruslja pozdravili. Delnice NLB so nato v sredo začele kotirati na ljubljanski in londonski borzi. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je dejal, da banka tudi po prodaji ostaja slovenska bančna skupina. Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec pa je izrazil zadovoljstvo, da je privatizacija po dolgem in mukotrpnem obdobju za njimi.

NLB je bila v prvem trgovalnem dnevu daleč najbolj prodajana delnica na ljubljanski borzi. Na koncu dneva je na vrednosti pridobila deset odstotkov, podobno je bilo v dneh, ki so sledili. Vrednost je delnica pridobila tudi na londonski borzi.

V tem tednu smo dočakali že prvi odstop znotraj ministrske ekipe. Premier Marjan Šarec je kohezijskega ministra Marka Bandellija k odstopu pozval v ponedeljek, čas za razmislek mu je dal do torka, a se je Bandelli odločil za samostojen korak. Seveda ne brez cmoka v grlu in očitka novinarjem.

In kakšen je glavni greh Bandellija, ki mu ga je očital premier. Šlo je za "nedopustno in neopravičljivo" žuganje lokalnemu političnemu nasprotniku, pa tudi samovoljno odločitev, da si podaljša rok za pripravo ukrepov za pospešitev črpanja evropskih sredstev, ki mu ga je postavil Šarec. Predsednica SAB Alenka Bratušek, ki bo zdaj predlagala novega ministra, je izrazila pričakovanje, da bo imel Šarec enake vatle za vse funkcionarje v vladi. Naš komentator Tino Mamić pa meni, da je šlo pri Bandelliju še za druge grehe, ki pa jih nihče ni naglas omenjal, namreč v osnovi gre po njegovem za politično korupcijo.

Odstop je koalicijo nekoliko zamajal, a za zdaj ostajajo skupaj, čeprav je Alenka Bratušek vidno razburjeno sprejela poziv premiera. Premierju Šarcu je očitala, da ne spoštuje protokola o sodelovanju koalicijskih strank, saj da dogovor določa, da če predsednik vlade izgubi zaupanje v ministra, se mora predsednik vlade v zvezi ukrepi na posameznem resorju dogovoriti s predsednikom stranke, iz kvote katere prihaja minister. Zdaj zahtevajo, da partnerji dogovor spoštujejo.

V senci predvolilnega dogajanja so ta teden popravljali razrez proračuna za prihodnje leto. Z ministrom Andrejem Bertoncljem na čelu so predvideli več ukrepov v smeri zmanjševanja pravic na področjih socialne in družinske politike. Med drugim predlog predvideva, da prihodnje leto pravica staršem do dodatka za veliko družino ne pripada. S tem bi privarčevali 11 milijonov evrov. Dodatnih 20 milijonov bi lahko privarčevali, če bi v sedmem in osmem dohodkovnem razredu ukinili izplačevanje otroškega dodatka, še skoraj 10 milijonov evrov pa z omejitvami, vezanimi na socialni status pri državnih štipendijah. Do konca leta 2019 naj se ne bi usklajevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, prav tako bi ohranili zgornjo mejo pri nadomestilu za delavke na porodniškem dopustu. S prvim ukrepom naj bi privarčevali 16 milijonov evrov, z drugim 40 milijonov evrov.

Predlogi niso šli mimo neopaženi, celo v koaliciji so naleteli na ostre odzive. Kot prvi pa so glas proti dvignili v Novi Sloveniji. Poslanka Iva Dimic je dejala, je poseganje vlade v smeri zmanjševanja socialnih pravic, kot na primer ukinitev dodatka za velike družine, ukinitev otroškega dodatka posameznim dohodkovnim razredom in višanje cenzusa za pridobitev državne štipendije nesprejemljivo in v času gospodarske raste tudi sramotno.

Dimičeva ocenjuje, da je treba finančne rezerve poiskati drugje in spomnila na 1,3 milijarde evrov, ki čakajo, da jih država izterja od davčnih neplačnikov. Ostri odzivi so se nato pojavili iz nevladnih organizacij, pa tudi koalicijskih strank navsezadnje. SMC, DeSUS, SD in SAB poudarjajo, da ne bodo dovolili jemanja že pridobljenih pravic, vsak pa navija zase. Da bi minister Bertoncelj zaradi spornega predloga moral oditi, pozivajo v društvu Družinska pobuda.

V Študentski organizaciji Slovenije in Zvezi prijateljev mladine Slovenije so opozorili, so napovedani ukrepi v nasprotju z vsemi zavezami nove vlade, da bo poskrbela za najbolj ranljive skupine. Za sestanek s Šarcem pa je že prosil predsednik Stranke Gibanje za družine in otroke Aleš Primc.

Vlada je na četrtkovi seji podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah, poimenovani tudi Marakeška deklaracija. Nad dogovorom nekatere države niso navdušene, denimo ZDA, Avstrija in Madžarska se mu ne bosta pridružili, a zunanji minister Miro Cerar v tem ne vidi težav. IZJAVA Zavrača tudi kritike opozicije, ki meni, da bi morala vlada v celoti zavrniti ta dogovor, ker "vse migrante izenačuje med seboj in tako na dolgi rok odpravlja meje držav", je dejal poslanec Branko Grims. Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države, pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.

Poslanci SDS, NSi in SNS zahtevajo tudi izredno sejo. Na spletu pa se je v zadnjih dneh pojavila tudi peticija, katere podpisniki pozivajo k "preklicu že podpisane marakeške politične deklaracije z dne 3. maja 2018 in zahtevi po odstopu od globalnega dogovora za varne in urejene migracije". Zbrali so že okoli 6000 podpisov.

Minuli konec tedna se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, posvečenih 100. obletnici konca 1. svetovne vojne, v kateri je po nepopolnih podatkih umrlo okoli 26.000 slovenskih vojakov. V prestolnici so že v petek, 9. novembra, pripravili osrednjo slovesnost, govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je konec prve svetovne vojne označil za otipljiv začetek formiranja slovenske nacije in države.

Pahor je v soboto nato odpotoval v Pariz, kjer se je v nedeljo udeležil osrednje mednarodne slovesnosti, na kateri je sodelovalo več kot 80 svetovnih voditeljev. Pahor je poudaril, da želijo okrepiti skupno stremljenje k miru kot temeljni vrednoti. V Parizu je predsednik republike sprejel Slovence, ki živijo in delajo v Franciji.

V tem tednu je odstopil tudi generalni direktor Agencije za okolje Joško Knez. Razlog za to so bile ugotovljene nepravilnosti v dveh postopkih, ki jih je Arso vodil v povezavi z načrtovanim črpanjem plina na območju Petišovcev. V zvezi z omenjenim naj bi prišlo do pritiskov na zaposlene na agenciji. Zadevo naj bi zdaj preiskali pristojni organi. Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Gregorja Slugo, a največ za šest mesecev.

Premika se tudi pri imenovanju novega ustavnega sodnika. Predsednik republike Borut Pahor je tako za ustavno sodnico predlagal profesorico Katjo Šugman Stubbs in predlog že posredoval predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu. Verica Trstenjak, ki sta jo predlagala SDS in NSI, namreč pri drugih strankah ne uživa zadostne podpore. Glasovanje bo prihodnji teden.

Vlado v tem obdobju muči še en trd oreh, zahteve različnih sindikatov. Vladni pogajalci se v teh dneh pogosto srečujejo s stavkovnimi skupinami sindikatov. Na sindikalni strani pričakujejo, da bo vlada prišla z odgovori na ključne zahteve, sicer se stavkam ne bo mogoče izogniti. Policijska sindikata sta medtem napovedala, da bosta v ponedeljek zaostrila stavko. Podrobnosti o ukrepih še ne želita razkriti, saj se glede na izkušnje nasprotna stran na ukrepe pripravi, so pojasnili. Zatrdili so, da se kljub stavki varnost državljanov ne bo zmanjšala, da pa z zaostrovanjem ukrepov polno odgovornost za varnost prebivalcev prevzema vlada.

Stavki Sviza se bodo 5. decembra pridružili tudi zaposleni v kulturi, kulturni zavodi pa se bodo sami odločili, ali bodo na ta dan popolnoma zaprli svoja vrata. Tudi oni pozivajo k odpravi nesorazmerij med plačami in zahtevajo povečanje razpona možnega kariernega napredovanja.

Z vprašanjem, kako se prebiti iz meseca v mesec, pa nimata nobenih težav zakonca Samo in Iza Login, ki sta peto leto zapored na prvem mestu lestvice 100 najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Manager. Njuno premoženje je ocenjeno na 689 milijonov evrov. Skupno premoženje stotih najbogatejših je letos doseglo nov rekord, 5,7 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot lani.

Družba in kultura

V torek je na god sv. Stanislava Kostke, praznoval Zavod sv. Stanislava, in sicer tokrat še posebej slovesno, saj so obeležili 25-letnico Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter 10-letnico Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Slovesnosti so se začele s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu, sledila je akademija v osnovni šoli Alojzija Šuštarja.

Kot je dejal Tone Česen, so v letošnjem letu posebej hvaležni »ustanoviteljem Zavoda sv. Stanislava pred 25-leti, predvsem vsem tistim, ki so verjeli v to, da je zgodba katoliškega šolstva v Sloveniji mogoča. Danes katoliške šole prispevajo k pluralizmu v šolskem prostoru, prizadevajo si za celostno rast človeka, tako na telesnem, duševnem in duhovnem področju, »kar je žal včasih marsikje zanemarjeno ali pa pozabljeno. Mi lahko preko različnih dejavnosti uresničujemo oziroma uveljavljamo duhovno dimenzijo človeka.« Na akademiji je kot slavnostni govornik nastopil Gregor Čušin.

Nagrado Radojke Vrančič, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil v slovenščino prevajalcem, starim do 35 let, je prejela Sara Virk.

V Cankarjevem domu so medtem podelili priznanja Društva oblikovalcev Slovenije. Nagrado za življenjsko delo je prejel Jani Bavčer.

Z uvodnima predstavama Gospodarji in Goli pianist so se v Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah začeli 31. Čufarjevi dnevi. Tradicionalni festival slovenskih in zamejskih ljubiteljskih gledališč bo do 22. novembra ponudil osem tekmovalnih, šest mladinskih in eno spremljevalno predstavo.