AVDIO: Lokalne volitve v Ljubljani: Janković ima devet tekmecev

Slovenija | 12.11.2018, 21:04

Vstopili smo v zadnji teden kampanje pred tokratnimi lokalnimi volitvami. Na Radiu Ognjišče smo predstavitve županskih kandidatov v mestnih občinah, kjer so tudi sedeži škofij, po Novem mestu, Celju, Kopru in Murski Soboti nadaljevali v Ljubljani. Ta je kot prestolnica naše države z gospodarskega, kulturnega in upravnega vidika pomembna tudi za širšo okolico. 12 let jo vodi Zoran Janković, da je čas za nekaj svežega, meni devet njegovih tekmecev. Na vse smo se obrnili s štirimi vprašanji, dobili smo odgovore devetih kandidatov, dva sta podala skoraj povsem identične.

Kandidati o uravnoteženosti razvoja središča in obrobja Mestne občine Ljubljana

Ureditev prometa v Mestni občini Ljubljana je ena tistih nalog, ki jih večina županskih kandidatov uvršča med prednostne. Da prostor za izboljšave še ni izčrpan, opozarjajo mnogi prebivalci. Vsaj v vsakodnevnih pogovorih je tako. Ob tem je slišati nemalo pripomb o javnem prevozu. Zgovorna je primerjava, da pot z avtobusom iz Šentvida v Zalog na delovni dan med 8. in 9. uro zjutraj traja toliko časa, kot polet z brniškega letališča v francosko prestolnico. Zaslediti je tudi mnenja, da je res lepo in urejeno le strogo središče, a ko prestopiš rob, je zgodba povsem drugačna. Domačini se iz njega umikajo, saj nanje v veliki meri vpliva turizem, ki, žal, ne prinaša le dobička, ampak tudi stranske učinke. Vse kandidate smo vprašali, kako nameravajo uravnotežiti razvoj središča in obrobja Mestne občine Ljubljana ter poskrbeti za razporeditev turističnih tokov v času in prostoru, da ne bo trpelo le strogo jedro prestolnice in da bodo oživela tudi obrobja. In njihovi odgovori?

Mihael Rihar (Naprej Slovenija): Z decentralizacijo upravljanja Ljubljane, kar pomeni, da vse četrtne skupnosti Ljubljane razpolagajo z 20 odstotki dohodkov MOL, kot možnost se uvede odstopen institut referendumskega (so)odločanja pri načrtovanju ter nadzoru projektov MOL in četrtnih skupnosti, pa bo prestolnica Slovenije dobila življenje po meri svojih demokratičnih občanov!

Smiljan Mekicar (Dobra država): Moj program temelji na petih izhodiščih, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo. Vse izhajajo iz ključnega dejstva, da morata mesto in v njegovem imenu župan s celotno mestno upravo zagotoviti pogoje za kakovostno bivanje. Osredotočanje le na center mesta in vzbujanje simpatij pri turistih gotovo ni bistvo urejanja mesta, ampak ustvarja le navidezno urejenost, kar, kot tudi sami ugotavljate, ima negativne posledice za meščane. Ljubljana ni samo in ne sme biti samo center. Urejanje in življenje se mora razvijati v vseh četrtnih skupnostih, za kar jim moramo nameniti več finančnih sredstev (vsaj milijon evrov vsaki) in dopustiti odločanje pri izvajanju osnovnih investicij, družbenih dejavnosti in komunalnem urejanju. Na tak način in s spremembo turistične strategije iz sezonskega, masovnega in tranzitnega turizma v trajnostni, doživljajski in kakovosten turizem, ki bo okolju in meščanom prijazen, v povezavi celotne ožje in širše okolice Ljubljane, bomo turiste privabili tudi v dele Ljubljane, ki jih zdaj ne vidijo.

Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel): Z decentralizacijo upravljanja Ljubljane, kar pomeni, da vse četrtne skupnosti Ljubljane razpolagajo z 20 odstotki dohodkov MOL, kot možnost se uvede odstopen institut referendumskega (so)odločanja pri načrtovanju ter nadzoru projektov MOL in četrtnih skupnosti, pa bo prestolnica Slovenije dobila življenje po meri svojih demokratičnih občanov!

Dragan Matić (SMC): V Ljubljani je turizem v zadnjih desetih letih narasel do mere, ko se je treba vprašati, ali si želimo trend naraščanja povečevati ali spremeniti strukturo turistične ponudbe. Ker turizem predstavlja 12 odstotkov BDP, ga je treba razvijati in spreminjati v tako imenovani butični in 5-zvezdični turizem, zlasti pa kulturni turizem. Turisti, ki jih zanima kulturna dediščina in ponudba kulturnih dogodkov, v nekem kraju ostanejo dlje in so bolj prijazni do okolja, v katerem bivajo. S pravilno ponudbo je treba ponuditi turistom tudi takšne pakete, ki ne bodo gravitirali samo na najožji center Ljubljane. Pri tem je nujno odpirati nove turistične destinacije oziroma produkte - postaviti turistično strategijo na ravni ljubljanske regije, torej v sodelovanju s sosednjimi občinami.

Milan Jakopovič (Levica): Mestno politiko, ki je večino svojih naporov vlagala v razvoj centra mesta, pozabila pa na Fužine, Vič, Zalog, Črnuče, Sostro in ostale obrobne soseske, bomo spremenili. Razvoj središča in obrobja mesta je treba uravnotežiti, s strategijo razvoja, ki bo odgovarjala na potrebe ljudi, pa poskrbeti tudi za tiste, ki živijo na obrobju. Kakovostne infrastrukturne in bivanjske pogoje bomo zagotavljali enakomerno ter omogočili vsem, da pri tem soodločajo. Dober primer so kulturne institucije. Te se kopičijo v centru mesta, z izjemo Šiške pa v ostalih četrtnih skupnosti praktično ni mestnih kulturnih ustanov. Po letih kopičenja institucij v mestu bomo posvetili več pozornosti do zdaj na tem področju zanemarjenim delom občine ter omogočili enakopravnejšo dostopnost do kulture in udejstvovanja.

Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije): Najprej bom preprečil nadaljnje širjenje privatizacije javnega prostora. Nasprotno, treba ga je povečati v vseh delih mesta. Razprodaja in privatizacija Ljubljane (da si jo župan »lasti«) vodi v pogubo, še posebej za prihodnje generacije, obenem pa Ljubljana postaja dražja, kar je z ozirom na slovenske plače napačen trend. Postavi se vprašanje, ali zaradi predolge dobe županovanja ene osebe lahko prihaja do ujetja župana v kapitalsko mrežo, iz katere ne more ven. Garaža pri UKC Ljubljana bi, na primer, morala biti javna. Zadeva gre tako daleč, da imamo primer, da župan članu svoje liste omogoči parcele v zelenem pasu. Nujno potreben uravnotežen razvoj Ljubljane bom začel s strokovno revizijo Občinskega prostorskega načrta (OPN), pa tudi nekaterih še nerealiziranih občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) - ob sodelovanju več strok. Prostorski razvoj mesta ne sme biti samo v rokah arhitekta, kot se to dogaja zdaj. Revidiran OPN bo vseboval to uravnoteženje. Ne gre samo za uravnoteženje po četrtnih skupnosti (ČS), ampak tudi za dele mesta, ki si jih deli več ČS in jih je smiselno obravnavati skupaj. Mestno središče je za tam stanujoče prebivalstvo postalo nekakšen geto, njihovo bivalno okolje in možnosti so slabše kot zunaj središča. Mestna politika jih je povozila, hvali pa se z ukinitvijo prometa. Lahko je ukinjati promet, če z večino v mestnem svetu lahko delaš, kar hočeš, pa če je ljudem prav ali ne. S tako prakso bom odločno prekinil. Tem prebivalcem bom kompenziral negativne razmere z bonitetami in določeno potrebno storitveno infrastrukturo. Turistični obiski so raznoliki z ozirom na vsebino. Povečal bom kongresni turizem, znanstvena srečanja, stalnica so kulturne in športne prireditve, del obiska pa išče zgodbe, predvsem zgodovinske, torej v starih delih mesta in dogajanja v preteklosti. Ker vem, da je možno obdelati veliko zgodb in zanimivosti, ki imajo lokacijo zunaj središča mesta, bom tak program stimuliral. Obenem pa tudi specialistične obiske, kot je na primer Plečnikova dediščina, ki ni samo v središču, je celo zunaj Ljubljane. Ali pa izjemno zanimive zgodbe in dejstva s področja hidrogeologije Ljubljane in okolice. Takih tematik je še veliko zunaj središča mesta.

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja): Sem pristaš policentričnega razvoja prestolnice - torej razvijanja lokalnih centrov, ki se samostojno razvijajo do te mere, da postanejo bolj zanimivi tudi za obiskovalce, ki naključno ali pa namenoma obiščejo okraj. V ta namen v programu Pozdravimo Ljubljano predvidevamo participativni proračun. Četrtne skupnosti bi tako dobile 5 odstotkov sredstev ljubljanskega proračuna. S temi sredstvi bi samostojno upravljale, same odločale, katere pločnike zgraditi, koliko denarja investirati v igrala za otroke, dodatne vsebine, v razvoj in promocijo turizma. Zagotovo lahko prav vsaka mestna četrt turistom ponudi različne turistične produkte - od kulinarike do naravnih znamenitosti, adrenalinskih parkov in podobnega. Le vzpostaviti je treba ustrezno infrastrukturo in produkte potem ustrezno tržiti.

Marko Koprivc (SD): Ne želim te razlike središča in obrobja. Ljubljana in Ljubljančani smo vsi, ki smo tu doma ,ne glede na razdaljo od Tromostovja. Turizem je v vzponu. Kot član sveta javnega zavoda Turizem Ljubljana štejem, da je opravljeno delo res dobro. A ekonomski razvoj, ki nam bo zagotavljal dolgoročno stabilnost in kakovostna delovna mesta, je nekaj povsem drugega. V času globalne gospodarske prosperitete je nujno, da se Slovenija umakne iz evropske periferije in se čvrsto umesti med najrazvitejše države sveta. Ljubljana je izobraževalno in znanstveno središče države. V mednarodnem okolju je kakovost našega strokovnega kadra absolutno priznana. To je potencial, s katerim moramo nagovoriti gospodarstvo. Ne le trgovske verige. Potrebujemo proizvodnjo in predvsem potrebujemo visokotehnološka podjetja. Razvoj mora biti na namenjen krepitvi slovenskih produktov in dvigu kakovosti življenja ljudi. Mladi potrebujejo prihodnost in to je edini način, da jo bodo imeli.

Zoran Janković (skupina volivcev, Lista Zorana Jankovića): Trditve ne držijo, ni urejeno le mestno središče. Od 2.000 projektov, s katerimi smo izboljšali kakovost življenja meščank in meščanov, jih je 300 izvedenih v mestnem središču, ostali pa po ostalih četrtnih skupnostih. Res pa je, da v središče zahajajo vsi in opazijo spremembe, medtem ko izboljšave v drugih delih mesta vidijo in čutijo predvsem tamkajšnji prebivalci. To, da se domačini iz mesta umikajo zaradi turistov, tudi ne drži. Po zadnji raziskavi kar 90 odstotkov meščanov meni, da razvoj turizma prispeva k razvoju Ljubljane. Ocena, da se storitve dražijo in da so slabše kakovosti, je pavšalna, treba je omogočiti raznovrstno ponudbo in tako zadostiti različnim okusom. Da bi se izognili zasičenosti mestnega središča, uspešno upravljamo turistične tokove in turiste usmerjamo v druge kraje znotraj regije, z urejanjem dodatnih javnih površin (pri Cukrarni in Rogu) mestno središče širimo na vzhod. Poleg tega se rekordna rast obiska turistov iz preteklih let počasi umirja. V Ljubljani trenutno beležimo 1,6 milijonov nočitev, turisti pa v povprečju ostanejo 2,1 dni (pred 12 leti je bilo 400.000 nočitev in povprečje bivanja 1,2 dni). Prizadevamo si, da bi turisti pri nas v povprečju ostali tri dni.

Kandidati o stanovanjski problematiki

Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora so raziskali razmere v Mestni občini Ljubljana in ugotovili, da stanovanja v njej ob rasti cen za povprečno gospodinjstvo postajajo vse bolj nedostopna. Da so predraga in da ni razloga za njihovo precenjenost ter da so najemnine obupne, je mnenje domačinov, ki smo ga lahko zasledili v medijih. Kako konkretno se nameravajo kandidati lotiti stanovanjske problematike?

Mihael Rihar (Naprej Slovenija): Najprej bomo uredili ustrezno zasedenost praznih stanovanj v Ljubljani. Drugič. Ne bo nobenih paradržavnih stanovanjskih skladov, državne službe, podjetja in javni zavodi v Ljubljani bodo dolžni sofinancirati stanovanja svojih zaposlenih, vključno s parkirnimi mesti, kjer njihovi zaposleni stanujejo, da se zmanjša dnevni priliv avtomobilskega prometa, ki prestolnico duši s hrupom in onesnaženjem. Nujno je zgraditi drugi avtocestni obroč okoli Ljubljane, med zdajšnjim prvim in drugim obročem se prepove zidava na obdelovalni zemlji ter se ta pas in tisti, za drugim obročem, nameni samooskrbi za pridelavo eko hrane, ki mora biti čim bližje uporabnikom (ekonomski faktor prevoza in shranjevanja). Ni le projekt bicikelj dovolj za zeleno prestolnico, vsak stimuliran elektrificiran pešec ali novi e-biciklist mora biti cilj zelene preobrazbe Ljubljane! Z dovolj široko vrisanimi kolesarskimi stezami, kjer je varnost prevoza vsaj formalno določena.

Smiljan Mekicar (Dobra država): Glede stanovanjske politike je jasno le eno: da načrtovanja in strategije ni oziroma je ta napačna, večinoma prepuščena stihiji trga, ki pa se izkazuje v povsem napačni smeri. Izhod iz stanovanjske problematike, ki je eden ključnih v delu, da mora biti Ljubljana po meri vseh meščanov, ne le tistih, ki kapitalsko izkoriščajo neurejen razmere, temelji na dveh rešitvah. Prva in kratkoročna je aktivna stanovanjska politika za zagotovitev ugodnih najemniških stanovanj za mlade in ustreznih bivalnih pogojev z oskrbo za starejše s konceptom odkupa stanovanjskih kapacitet oziroma spodbujanja starejših, da zamenjajo lastne hiše in stanovanja za dosmrtno zagotovljeno bivanje v oskrbovanih centrih in skupnostih za starejše. Ta fond stanovanj se nato ob ustrezni urejenosti da v uporabo mladim, ključno posredniško in nekomercialno vloga pa odigra občina, ki na tak način rešuje dva pereča problema hkrati. Seveda je nujno tudi dolgoročno zagotoviti površine in gradnjo novih neprofitnih stanovanj, kar mora biti izvedeno na način in obseg, da pokrije vsak 80 odstotkov potreb.

Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel): Najprej bomo uredili ustrezno zasedenost praznih oziroma neobljudenih stanovanj v Ljubljani. Drugič. Ne bo nobenih paradržavnih stanovanjskih skladov, državne službe, podjetja in javni zavodi v Ljubljani bodo dolžni sofinancirati stanovanja svojih zaposlenih, vključno s parkirnimi mesti, kjer njihovi zaposleni stanujejo, da se zmanjša dnevni priliv avtomobilskega prometa, ki prestolnico duši, hrupi in zastruplja vse živo. Nujno je zgraditi drugi avtocestni obroč okoli Ljubljane, med zdajšnjim prvim in drugim obročem se prepove zidava na obdelovalni zemlji ter se ta pas in oni, za drugim obročem, nameni samooskrbi za pridelavo eko hrane, ki mora biti čim bližje uporabnikom (ekonomski faktor prevoza in shranjevanja). Ni le projekt bicikelj dovolj za zeleno prestolnico, vsak stimuliran elektrificiran pešec ali novi e-biciklist mora biti cilj zelene preobrazbe Ljubljane! Z dovolj široko vrisanimi kolesarskimi stezami, kjer je varnost prevoza vsaj formalno določena.

Dragan Matić (SMC): Kadar je dovolj ponudbe, je stanovanjski trg obvladljiv in sprejemljiv za vse. Ker je stanovanj premalo, so potrebni novi modeli pridobivanja stanovanjskih enot, ki morajo biti cenovno dostopna in kakovostno sprejemljiva, zlasti za mlade. Stanovanjski sklad Ljubljana bi moral razvijati stanovanjske zadruge, v katere bi poleg MOL, ki bi dala na razpolago svoja zemljišča, vstopila tudi država. Na ta način bi prišli do cenovno sprejemljivih novih stanovanj. Tudi krediti za občane, ki bi vstopili v te zadruge, bi bili bolj ugodni kot so na trgu, in sicer zaradi (so)družbenikov občine in države ter preprečitve, da se stanovanja uporabljajo za druge namene.

Milan Jakopovič (Levica): Cene stanovanj so previsoke in ljudem, predvsem mladim, popolnoma nedosegljive. Nova stanovanja se prodajajo po ceni več kot 3.000 evrov na kvadratni meter, cene rabljenih stanovanj so praktično enake. Prizadevamo si za sprejetje ukrepov, kot je progresivna obdavčitev nepremičnin, ki bi posameznice in posameznike oziroma podjetja odvrnili od nakupa večjega števila stanovanj. Tako bi bilo na voljo veliko stanovanj, ki so danes prazna ali se oddajajo za oderuške najemnine. Na področju najema stanje ni nič boljše. Cene najemnin rastejo v nebo. Ker trg teh anomalij ne bo odpravil, v Levici predlagamo gradnjo novih javnih neprofitnih najemnih stanovanj in uvedbo pravičnejšega sistema za njihovo podeljevanje. Prav tako se na državni ravni zavzemamo za omejevanje višine in rasti tržnih najemnin, omejevanje kratkoročnega oddajanja stanovanj in spodbujanje dolgoročnega oddajanja.

Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije): Problematika stanovanj se navezuje na pomanjkanje javnega prostora. Zato je ta izredno pomemben. Gradnjo je mogoče bistveno poceniti, če je prostor javen, torej mestni, ki gradnjo tudi nadzira in financira skozi stanovanjski sklad. Dodatna možnost je kombinacija z zadrugami interesentov za stanovanja, ki so včasih že bile. Poleg tega bom omogočil gradnjo dodatne enodružinske hiše v obrobju Ljubljane, ob obstoječi, nikakor pa ne podpiram razpršene gradnje. Kjer je primerno, je treba v višino. Kmetijske površine so pomemben rezervoar hrane za Ljubljano.

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja): Ljubljana je tako kot na nekaterih ostalih področjih, tudi na področju stanovanjske politike, v zadnjih 12 letih zaspala. O tem pričajo tudi rezultati raziskave, ki jo omenjate, kjer je kar 73 odstotkov vprašanih občanov nezadovoljnih s stanjem stanovanjske politike mesta, 93 odstotkov vprašanih pa meni, da mestna uprava ni naredila dovolj na tem področju. Strinjam se - stanovanja v Ljubljani postajajo za povprečno gospodinjstvo nedostopna. Zato bomo spodbujali gradnjo stanovanj za mlade družine pod okriljem Javnega stanovanjskega sklada in prilagodili mestni urbanistični plan potrebam po stanovanjih tudi z vidika cenovnih razredov novogradenj. Po mojem mnenju bi morala k temu pristopiti tudi državna raven na način, kot je to v predvolilnem programu predvidevala SDS, in sicer s subvencioniranjem kreditov za nakup prvega stanovanja.

Marko Koprivc (SD): To je zelo slabo. Slabo je za mlade, za občino in vse, ki tu živimo. Ljudje svoj dom pogosto iščejo zunaj meja občine ali v bolj odročnih predelih. Prvo pomeni veliko škodo, ker se ljudje odseljujejo, drugo predstavlja dodatno težavo za promet. Popolna odsotnost stanovanjske politike v državi je dejstvo. Odsotnost zasledovanja strateških gospodarskih interesov države, ki bi zagotovili vsaj boljše službe in višje dohodke, prav tako. Ali bodo tisti, ki za to niso poskrbeli v preteklih 15 letih, to storili v prihodnjih? To je osnova in to je treba urediti. Razvoj mladega človeka je neločljivo povezan z možnostjo, da si zagotovi primerno stanovanje. Trg tega zelo očitno ni uredil, torej mora država oziroma občina. Možnost za reševanje te situacije moramo končno dobiti ljudje, ki to razumemo.

Zoran Janković (skupina volivcev, Lista Zorana Jankovića): Skrb za stanovanja je med našimi prioritetnimi nalogami. Od leta 2007 do danes smo z gradnjo ali nakupi povečali stanovanjski fond za več kot 1.500 stanovanjskih enot, skupaj tako upravljamo z več kot 4.200 stanovanji, objavili smo javne razpise za dodelitev 2.200 neprofitnih najemnih stanovanj, pa tudi prvi javni razpis za najemna stanovanja za mlade do 29 let in v letošnjem letu z žrebom izbrali najemnike - mlade posameznike, mlade pare in mlade družine - za prvih 30 stanovanj. V sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom izvajamo pilotni projekt zadružne gradnje na Rakovi jelši, ki bo članom zadruge omogočila ugodnejši najem stanovanj. S sprejemom občinskega prostorskega načrta omogočamo gradnjo dodatnih približno 40.000 stanovanj. Z večjo ponudbo stanovanj na trgu bodo nepremičnine, z izjemo ekskluzivnih lokacij, cenovno bolj dostopne. Veseli nas naraščajoče število načrtovanih zasebnih stanovanjskih gradenj: na Šmartinski cesti, Kitajski zid ob Celovških dvorih, pri Ruskem carju, na Regentovi ulici, Parmovi, Tržaški, Roški, v Podutiku … V prihodnjih štirih letih bomo zgradili dodatnih 1.500 neprofitnih stanovanj. Sicer smo parlamentu v preteklosti že predlagali, da bi se naš stanovanjski sklad lahko zadolžil za do 50 odstotkov, s čimer bi že dve leti nazaj zgradili novih prepotrebnih 2.000 stanovanj, kar nam je bilo onemogočeno, saj so nam dovolili zadolževanje za največ 20 odstotkov.

Kandidati o sodelovanju z verskimi skupnostmi

Zanimalo nas je tudi, kako si kandidati za župana Mestne občine Ljubljana predstavljajo sodelovanje z verskimi skupnostmi in kakšen je lahko njihov prispevek k večji kakovosti mesta?

Mihael Rihar (Naprej Slovenija): Verska svoboda je v Sloveniji zajamčena! Verniki so del civilne družbe, ki jo je treba tudi spoštovati! Vsa civilna družba naj živi harmonično, priznava naj si enakopravnost in bo več veselja v Ljubljani. Festival Ljubljana bo v prihodnje moral 65 odstotkov proračuna vključevati v svoj kulturni program ustvarjalno sposobnost neusahljive kulturne ustvarjalnosti domačih rodov! Tudi kulturna služba MOL naj k temu doda svoj pomemben prispevek!

Smiljan Mekicar (Dobra država): Sodelovanje z verskimi skupnostmi mora temeljiti na jasnih in enakopravnih izhodiščih, mesto jim pa mora zagotoviti ustrezne pogoje, da lahko opravljajo svoje poslanstvo. Same morajo poskrbeti za povezovanje z ljudmi, posamezniki na lokalni ravni. Na tak način bodo lahko največ prispevale h kakovosti bivanja in življenja v mestu.

Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel): Verska svoboda je v Sloveniji zajamčena! Verniki so del civilne družbe, ki jo treba tudi spoštovati! Vsa civilna družba naj živi harmonično, si prizadeva za enakopravnost in bo več veselja v Ljubljani. Festival Ljubljana, bo v prihodnje moral 65 odstotkov proračuna vključevati v svoj kulturni program ustvarjalno sposobnost neusahljive kulturne ustvarjalnosti domačih rodov! Tudi kulturna služba MOL naj k temu doda svoj pomemben prispevek!

Dragan Matić (SMC): Vse sodobne družbe, ki s svojimi verskimi svoboščinami dopuščajo versko svobodo, so bogate družbe. Ustava Cerkev in državo ločuje, kar ne pomeni, da je Cerkev izločena iz družbe. V tem smislu je sodelovanje z idejami in predlogi ali celo aktivnim prispevkom cerkvenih skupnosti dobrodošlo. Vedno sem pripravljen poslušati in sodelovati z verskimi skupnostmi ter se odzivati na njihove predloge.

Milan Jakopovič (Levica): Dobri odnosi in vodenje dialoga z vsemi verskimi skupnostmi v Ljubljani so smiselni za nadaljnji razvoj mesta in njegove kulturne raznolikosti.

Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije): Nisem pristaš povečevanja prebivalstva ver, ki niso avtohtone v slovenskem prostoru. Spoštujem enakopravnost verstev, zatečeno stanje daje dovolj raznolikosti in priložnosti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje. Problem so verstva, ki so zelo fundamentalistična in vnašajo kulturo, ki je mi ne poznamo, na primer nemogoč odnos do žensk. Ne gre torej samo za verske vzorce, ampak drugačne kulturne vzorce. Preveč mešanja kultur rojeva razumljiv odpor. Žal imamo vzhodno od nas tudi države, kjer je vera nad politiko z vsemi slabimi vzorci. Žrtve so večinoma ženske. Res pa je, da je zahod agresiven, ko hoče njim vsiliti zahodne vzorce. V bistvu jih obravnava kot trg za svoje proizvode.

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja): Dobri predlogi so zame dobrodošli, ne glede na to, s katere strani pridejo. Verjamem, da bodo tudi verske skupnosti med mandatom podale številne dobre predloge, ki jih bomo skupaj pretehtali in uresničili.

Marko Koprivc (SD): V versko svobodo se ne bi vmešaval. V Ljubljani je prostor za vse. Veseli me, da je prisotnih več verskih skupnosti, ki med seboj odlično sodelujete.

Zoran Janković (skupina volivcev, Lista Zorana Jankovića): V Ljubljani že ves čas zelo dobro sodelujemo z vsemi verskimi skupnostmi. Zavedamo se pomena skupnega bivanja v sožitju, zato je naš moto, da živimo skupaj in spoštujemo vse različnosti. Ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali spolno usmerjenost.

Kandidati o ljubljanskem županu kot zgledu ostalim

Večji kot je kraj, težje je slediti vsem interesom, upoštevati vsa mnenja. V samem bistvu ne bi smelo biti razlik med županom mestne občine Ljubljana in župani drugod po Sloveniji. A prestolnica je kot taka neke vrste odsev države. Kakšen vzor nameravajo biti kandidati za ljubljanskega župana ostalim, če jim uspe zmagati v volilni bitki?

Mihael Rihar (Naprej Slovenija): Župan je prvi demokrat Ljubljane. Znanja in vest iz tega področja, morata biti njegov stalni spodbujevalec in načelo njegove trajne odgovornosti občanom pri upravljanju Ljubljane!

Smiljan Mekicar (Dobra država): Vloga Ljubljane kot največjega in glavnega mesta ne sme biti pokroviteljska in izključujoča, kar se je zadnja leta začelo dogajati. Slovenija ima perspektivo le kot celota ali morebiti kot regijsko razdeljena celota. Vsekakor pa morata biti Ljubljana in njen župan prva med enakimi oziroma prevzeti določena bremena nasproti države ter podajati predloge in rešitve, ki bodo učinkovale na vse. Sam imam zaradi svojih preteklih turističnih in delovnih izkušenj v zdravstvu veliko povezav z mnogimi po Sloveniji, zato bom lahko navezoval stike z vsemi, predvsem pa z državnimi institucijami, kjer imamo še veliko rezerve, saj v minulih letih ni bilo realiziranih skoraj nič skupnih projektov.

Jožef Jarh (Stranka enakopravnih dežel): Župan je prvi demokrat Ljubljane. Znanja in vest iz tega področja, morata biti njegov stalni spodbujevalec in načelo njegove trajne odgovornosti občanom pri upravljanju Ljubljane!

Dragan Matić (SMC): Pred zakonom smo načeloma vsi enaki, nikoli pa si vse občine in župani ne bomo enaki. O tem na primer priča dejstvo, da imamo zakon o glavnem mestu, ki Ljubljano zaradi njenih specifik obravnava nekoliko drugače kot ostale občine. Ljubljana je drugačna že glede na število prebivalcev, velikost in svoje zgodovinske in kulturne značilnosti. Naloga župana je prvi vrsti služiti občankam in občanom - s tem jim mora biti za zgled, ko govorimo o službi v javnem interesu. Sam bom v ospredje postavil sodelovanje in dialog, zlasti s tistimi skupinami prebivalstva (mladi, stari) in četrtnimi skupnostmi, ki so bile zapostavljene. V preteklih letih je bila mestna politika žal vodena na avtoritaren način ob asistenci tihega glasovalnega stroja v mestnem svetu.

Milan Jakopovič (Levica): V Levici želimo spremeniti politiko vodenja Ljubljane, zato predlagamo skupnostno upravljanje z mestom. Prebivalcem in prebivalkam Ljubljane iz vseh delov mesta želimo zagotoviti, da bo njihov glas slišan. V Levici smo uvedbo participativnega proračuna v Ljubljani neuspešno predlagali že v prejšnjem mandatu. Zato to ostaja ena od ključnih točk našega programa. Participativni proračun namreč omogoča, da o delu občinskega proračuna neposredno odloča lokalno prebivalstvo. Samo predlaga izvedbo projektov, ki bi izboljšali kakovost njihovega življenja, in odloča o tem, ali bo MOL gradil novo parkirno hišo ali kolesarske steze, ali bo investiral v nove hotele ali v infrastrukturo in razvoj. Tovrstni projekti so se tako v tujini kot pri nas že izkazali za uspešne.

Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije): Predvsem bom ohranil tisto poštenost, ki sem jo prinesel v ta sistem iz prejšnjega. Ne bom počel stvari, ki bi pristale na slabi banki. Tudi afer z menoj ne bo. Uspešno se da delati brez njih. Napaka naše ureditve je, da daje preveč pristojnosti županom, kar mnoge labilne osebe spravi v nemoralna in celo kriminalna dejanja. Sodstvo pa jim gleda skozi prste ali povzroči zastaranje. Mandat župana bi morali omejiti na dva. Vse kar je več, se spridi zaradi mrež, ki nastanejo.

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja): Odgovor je zelo enostaven - program Pozdravimo Ljubljano. Verjamem, da bo večina v mestnem svetu koalicijska, osnova za sodelovanje pa bo naš predvolilni program. Več kot bodo glasov dobile stranke, ki podpirajo mojo kandidaturo, več bo svetnikov teh strank in list, večji del programa bo lahko neposredno uresničen. Sem pa prepričan, da se v tem programu najdejo politične stranke vseh svetovnih nazorov, zato bo sodelovanje lažje. Dokaz, da znam iskati soglasje, že imate - v delu preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, kjer smo se o vseh poročilih komisije poenotili, ne glede na strankarski in koalicijski oziroma opozicijski status članov komisije.

Marko Koprivc (SD): Ljubljana bo postala glavni steber socialne demokracije.

Zoran Janković (skupina volivcev, Lista Zorana Jankovića): Ljubljana je kot glavno mesto Slovenije politično, znanstveno, gospodarsko, kulturno središče države ter je v mnogočem vzor tako državi kot ostalim mestom v Sloveniji in po svetu. Vsak župan mora skrbeti, da bo s svojo ekipo nudil najboljši servis meščanom, kar v Ljubljani že ves čas dokazujemo, saj smo z 2.000 izvedenimi projekti izboljšali kakovost življenja naših prebivalcev.

Za ljubljanskega župana kandidira tudi Matjaž Bidovec, ki ima podporo Socialistične partije Slovenije. Na naša vprašanja ni odgovoril.