Nadškof Zore v Ribnici: Za graditev občestva je potreben vsak dan življenja

| 12.11.2018, 12:24 Marjana Debevec

V Ribnici so včeraj praznovali 150. obletnico blagoslovitve župnijske cerkve sv. Štefana, ki je ena največjih cerkva v ljubljanski nadškofiji. Slovesnost je vodil nadškof Stanislav Zore, ki je opozoril na pomen gradnje cerkvenega občestva.

»Cerkev, stavbo, je moč zgraditi v dveh letih, čeprav je izjemen podvig. Občestva nikoli ne zgradiš v dveh letih. Občestvo se gradi iz dneva v dan. In če ne verjamete, poglejte svojo družino: vaša družina je občestvo in družine ne zgradiš v dveh letih.«

»Da je družina trdna, med seboj povezana, da znotraj družinskih članov vladajo zaupanje, spoštovanje in ljubezen, tista pripravljenost žrtvovati se; da zgradiš takšno pripravljenost, so potrebna leta in desetletja. Pravzaprav vsak dan življenja je potreben za graditev občestva: občestva družine in podobno tudi za graditev občestva Cerkve", je v Ribnici dejal nadškof Stanislav Zore.

Opozoril je še, da ima vsak član občestva naloge in odgovornosti v širši družbi.

POGLED V ZGODOVINO (IZ SPLETNE STRANI DRUZINA.SI)

Župnijska cerkev sv. Štefana (papeža) je ena največjih cerkva v ljubljanski nadškofiji. Stoji na mestu starodavne prednice, ki je bila večkrat porušena in prezidana. Dotrajano in premajhno predhodnico je dal leta 1866 dekana Ignacij Holzapfl porušili. Tretjo stavbo župnijske cerkve so tako v letih 1866–1868 na novo pozidali. Gradbena dela so hitro napredovala, saj je bila cerkev dograjena v dveh letih. 8. novembra 1868 jo je blagoslovil stolni dekan Janez Zlatousti Pogačar, kasnejši ljubljanski knezoškof.

Župnijska cerkev sv. Štefana v Ribnici

Ne le zunanjost, tudi notranjost ribniške cerkve s svojo opremo razodeva njeno mogočnost. Glavni oltar je iz sivega kamna in marmorja izdelal ljubljanski kamnosek Ignacij Toman. Oltarna slika sv. Štefana papeža iz leta 1901 je delo znanega slovenskega impresionista Ivana Groharja. Kipe svetnikov je iz mavca napravil kipar Franc Ks. Zajc. Glavni oltar in cerkev v celoti je 13. julija 1873 posvetil takratni ljubljanski knezoškof Jernej Vidmar. Umetniško dragocena so dvokrilna tabernakeljska vratca, ki jih je po načrtu arhitekta Ivana Vurnika in njegove žene Helene leta 1915 izdelal ljubljanski pasar Ivan Kregar. Blagoslovili so ga oktobra 1916.

Plečnikova zvonika

Leta 1994 je akademski slikar Tomaž Perko iz Cerknice za glavni oltar upodobil sliko Križanega Jezusa, ki jo je leta 1994 blagoslovil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Decembra 1989 je škof Jožef Kvas posvetil nov daritveni oltar. Stranska oltarja so blagoslovili leta 1875. Izdelal ju je kamnosek Matelič, ki je bil delovodja pri vdovi takrat že rajnega kamnoseka Ignacija Tomana.

Oltarni sliki je naslikal slikar Janez Wolf in Ljubljane, kipe pa izdelal kipar Franc Ks. Zajc. Levi stranski oltar je posvečen Roženvenski Materi božji, desni pa sv. Janezu Evangelistu. Oltarna slika je eno najboljših del slikarja Janeza Wolfa. Leta 1880 je dal dekan Martin Skubic slikarju Wolfu s freskami poslikati prezbiterij. Ladji je leta 1890 poslikal slikar Matija Koželj iz Kamnika.

Med drugo svetovno vojno je bila cerkev hudo poškodovana. Leta 1956 je dekan Alojzij Dobrovoljc obiskal arhitekta Jožeta Plečnika s prošnjo, da prevzame obnovo zvonikov. Napravil je mojstrsko delo in z njim postavil čudovit kamniti pušeljc sredi Ribnice.