Naš gost: s. Andreja Godnič
Jure Sešek
Dan pred Misijonsko nedeljo smo "odšli v Ande". Spoznali smo misijonarko uršulinko s. Andrejo Godnič. V svojem redovnem poklicu je, kot pravi sama, začutila, da je ustvarjena za neko drugo kulturo. Osem let je čakala na dovoljenje za odhod na misijonsko njivo, na kateri se danes čuti izpolnjeno in koristno.
S. Andreja Godnič živi, kar je zapisano v redovni konstituciji reda, ki mu pripada: "Skuša se istovetiti z ljudstvom, ki ga je sprejela za svoje. V duhu ponižnega služenja, ki zna dajati, pa tudi sprejemati, se rade volje prilagaja navadam dežele in se trudi, da bi razumela njeno miselnost ter se vživela v njeno kulturo." Del minulega poletja je preživela v Sloveniji. Med mnogimi misijonskimi pričevanji je bil tudi pogovor na "Srečanju pod lipami". V organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž in krožka za družbeno politična vprašanja Anton Gregorčič, je o svoji redovni in misijonski poti konec septembra spregovorila v Gorici. Slišali smo kako doživlja Latinsko Ameriko, s kakšni nasprotji se srečuje, kje črpa veselje, ki žari iz njenih besed, njenega dela, pogleda v prihodnost.
S. Andreja Godnič ni pozabila na kraševske korenine, z veseljem pa pove, da tudi v tednih, ko se vrne v Slovenijo, čaka na to, da se odpravi nazaj v Peru. "Peru niso le Inki," pravi in doda, da gre za ogromno deželo, za razdalje, na katere se je morala privaditi in za ljudi, ki presenečajo in navdušujejo. Njeno misijonarsko delo je pestro, zahtevno, odgovorno. Nekaj dni v tednu služi mladim v mestnem okolju, nato jo pot odnese v enega najbolj revnih krajev v bližini velemesta. Pripovedovala je o tem kako različne tegobe tarejo različne sloje ljudi, o evangelizaciji, ki prežema različne plasti njenega delovanja.
V oddaji Naš gost je primerjala slovensko okolje z deželo, v kateri misijonari. Pravi, da se ji včasih zdi, da je težje "misijonariti" pod Alpami, kot pod Andi. Božji otroci smo lačni, ranjeni, žejni Gospodove ljubezni. Povsod! Kdor želi oznanjevati, mora živeti tisto, kar uči. Mladi, med katere smo poslani, hitro preberejo kdaj si iskren in kdaj skušaš "diplomatsko lagati". Med njimi moram biti z znamenji in Besedo. "Popolnoma sem odvisna od Svetega Duha, Jezusa in Očetovega načrta!" V molitvi zato misijonarka vedno znova prosi, da bi razumela njihova navodila za pot, po kateri hodi. "Jezus, pošlji mi, prosim, Svetega Duha. Če ne bo vel iz mojega življenja, bo mladina to gotovo spoznala!"
