Na srečanju evropske zveze katoliških šol tudi o konceptu evropske ideje
Slovenija | 28.10.2018, 20:59
Glasgow je gostil 92. generalno zasedanje evropske zveze katoliških šol. Izbira lokacije za to srečanje je povezana s stoto obletnico zakona o izobraževanju, s katerim so katoličani na Škotskem pridobili izredno ugoden položaj pri financiranju in avtonomiji svojih šol. Praznovanju tega jubileja in seznanitvi s tamkajšnjimi razmerami je bil namenjen prvi dan. Drugi dan so udeleženci razvijali koncept evropske ideje znotraj katoliških šol in se seznanili še z razmerami po Evropi. Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci sta zastopala Anton Česen in tajnik Marko Weilguny.
Leto 1918 v škotski zgodovini zaznamuje pomemben mejnik. Zakon o izobraževanju, ki ga je takrat sprejel škotski parlament, je prepoznal veliko vlogo katoliških šol in Cerkve v domači zgodovini. Z njegovo uveljavitvijo je država prevzela celotno financiranje in vzdrževanje katoliških šol. A ob tem je šolam pustila popolno avtonomijo pri oblikovanju verskega pouka in odločujočo vlogo pri izbiri pedagoškega osebja. Velika predanost škotske cerkve izobraževanju in izboljševanju življenja ljudi, h katerim je poslana, je gotovo vidna tudi v dejstvu, da je več kot 60 odstotkov šol obstajalo že pred uveljavitvijo tega zakona. Takoj po letu 1829, ko javno delovanje Cerkve ni bilo več prepovedano in kaznivo, so se župnije in škofije odločale za gradnjo šol. Zgodovinarji ugotavljajo, da so bile šole pogosto grajene celo pred župnijskimi cerkvami.
Danes je na Škotskem v osmih škofijah 309 osnovnih in 52 srednjih šol, ki jih obiskuje dobrih 20 odstotkov otrok. Glede na to, da je katoličanov približno 5 odstotkov manj, lahko vidimo, da so šole zanimiva izbira tudi za družine, ki sicer ne pripadajo katoliškim občestvom. Zanimiv je nedavni primer, ko so mestne oblasti v Glasgowu staršem katoliške šole, ki so bili v več kot 90 odstotkih nekatoličani, predlagali spremembo v nedenominacijsko, a starši te spremembe niso bili pripravljeni sprejeti. Ob tem, da so šole dobre, so namreč tudi zelo predane integriranju migrantov, pomoči depriviligiranim in po mnenju staršev svoje delo bolj kot državne šole temeljijo na vrednotah.
Glasgowski nadškof in predsednik škofovske konference, ki je posebej odgovoren tudi za šolstvo, msgr. Philip Tartaglia, ki je pozdravil zbrane, je svoj nagovor sklenil z zahvalo za delo, ki ga vsi učitelji na katoliških šolah opravljajo po Evropi in spodbudil z besedami Janezovega evangelija: "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane." Udeležence srečanja je povabil, naj stremijo k svetosti in s svojim zgledom odgovarjanja na Božji klic tudi otrokom dajejo zgled življenja v polnosti.
Katoliško šolstvo v Evropi se sicer sooča z različnimi izzivi. Situacije različnih držav se med seboj izrazito razlikujejo. Irska, kjer je kar 90 odstotkov otrok v katoliških osnovnih šolah, se sooča z vprašanji vse bolj prisotne in intenzivne sekularizacije. Na drugi strani spektra so izzivi držav z manjšimi odstotki otrok v katoliških ustanovah, ki se pogosto soočajo tudi z administrativnimi preprekami in včasih negotovo zakonodajo. Predstavniki 28 evropskih držav so se na srečanju tako seznanili tudi z nadaljnjim neupoštevanjem odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol v Sloveniji ter z nedavnim razvojem dogodkov v povezavi z omejevanjem svobode govora in verske svobode v Sloveniji.
V ozračju različnih pritiskov, s katerimi se katoliške ustanove soočajo, lahko vedno zaznavamo širše družbene okolje, ki preveva Evropo danes. Prav zato je ena osrednjih delovnih tem evropske zveze katoliških šol ob medkulturnem dialogu in avtonomiji šolskih prostorov tudi vprašanje evropske ideje. Evropa, ki je vse prevečkrat razumljena zgolj kot ekonomska povezava držav v skupnem gospodarskem prostoru, bi morala pomeniti precej več. Evropa je ob ekonomiji utemeljena tudi na zgodovini, ki ni zgolj skupna, ampak upošteva raznolikost in identiteto posameznih držav in narodov, ob tem pa temelji tudi na povezovanju in preseganju ozkih lokalnih interesov. Evropa temelji na kulturi, na vrednotah, pogosto izvirajočih prav iz religije. In v tem okviru moramo o Evropi začeti razmišljati tudi v kontekstu, ki ni zgolj senzacionalističen in prepogosto medijsko izpostavljen predvsem slabim novicam, ki so lažje in bolj atraktivne za poročanje.
Ob sprejemu besedila, ki so ga delegati pripravljali v zadnjem letu in pol, so se na tokratnem srečanju pogovarjali predvsem o nadaljnjih korakih, ki jih bi jih bilo dobro začeti izvajati po katoliških šolah.
Evropska zveza katoliških šol zastopa preko 8 milijonov šolarjev v več kot 40.000 šolah. Delegati se srečujejo dvakrat na leto. Marca prihodnje leto bodo delo nadaljevali v Bruslju z mednarodnim simpozijem o medreligijskem in medkulturnem dialogu v katoliških šolah.
