Radio Ognjišče
Prvi mož Nata: Nočemo nove hladne vojne in nove oboroževalne tekme
Svet
Grožnja predsednika ZDA Donalda Trumpa z odstopom od pogodbe o jedrskih raketah srednjega dosega, ki jo je svetovna velesila leta 1987 sklenila z Rusijo, še dviguje prah. Moskva bi namreč utegnila odgovoriti s protiukrepi. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg ne pričakuje, da bi dogajanje vodilo v nameščanje jedrskega orožja v Evropi, a vseeno je treba razpravljati o morebitnih posledicah.
Da bo morebitno odpoved ZDA še enega mednarodnega dogovora občutila predvsem Evropa, ocenjuje ruski predsednik Vladimir Putin. Ne razume, zakaj jo je treba potiskati v nevaren položaj. Če bo stara celina po tem privolila v namestitev ameriških raket na svojem ozemlju, je jasen Putin, se bo njegova država ustrezno odzvala. "Ne predvidevam, da bi članice Severnoatlantskega zavezništva v odziv na novo rusko raketo srednjega dosega v Evropi namestile več jedrskega orožja," poudarja Stoltenberg.
Do same napovedi Washingtona se prvi mož Nata za zdaj ne opredeljuje. "Vse članice Severnoatlantskega zavezništva se strinjajo, da je pogodba o jedrskih raketah srednjega dosega pomembna," verjame Stoltenberg. Skrbi ga obnašanje Rusije, ki po njegovih besedah z odločitvijo o razvoju takšnih raket sama krši več kot tri desetletja star sporazum, ki tako pravzaprav ne velja več. "Ne moremo imeti pogodbe med dvema stranema, ki jo spoštuje le ena. O tem se pogovarjamo že dolgo."
Voditelja ZDA in Rusije sta se pripravljena srečati ob robu skorajšnje slovesnosti v Franciji ob obletnici konca prve svetovne vojne. Odločitev o tem še ni bila sprejeta. "Nočemo nove hladne vojne in nočemo nove oboroževalne tekme," ob tem sporoča Stoltenberg.
