AVDIO: Bruselj zavrnil italijanski proračunski načrt za prihodnje leto
Svet
Evropska komisija je zavrnila osnutek proračunskega načrta, ki ga je za prihodnje leto oblikovala Italija. V Bruslju so takšno potezo potegnili prvič. Kot so sporočili, so se zanjo odločili zaradi resne neskladnosti dokumenta, ki ga je posredovala vlada v Rimu, s fiskalnimi priporočili Evropske unije. Zahodna soseda Slovenije ima tri tedne časa za ustrezne popravke. A njen notranji minister Matteo Salvini je že sporočil, da sprememb ne bo.
Evropska komisija je Italijo že pred dnevi opozorila na očitna in namerna odstopanja osnutka proračunskega načrta od zavez, danih Evropski uniji. V Bruslju so ocenili, da so brez primere. Odgovor vlade v Rimu jih ni prepričal. "Italija namerava za prihodnje leto realizirati kar 2,4-odstotni proračunski primanjkljaj, kar je znatno nad zahtevami pakta za rast in stabilnost ter fiskalnega pakta. To je zaskrbljujoče zlasti v luči visokega javnega dolga, ki ga ima Italija, prek 130 odstotkov bruto domačega proizvoda," je za naš radio pojasnil ekonomist dr. Anže Burger, zato ga prižgana rdeča luč dokumentu ne čudi.
Zdaj je na vrsti Italija. A odzivi predstavnikov tamkajšnjih oblasti ne dajejo občutka, da bi jih ta korak posebej ganil. Salvini je poudaril, da Evropska komisija z zavrnitvijo osnutka proračunskega načrta ne napada vlade v Rimu, ampak italijanski narod. "Če želijo, se lahko peš odpravimo k Jean-Claudu Junckerju in mu pojasnimo, da se Italija prav zaradi naših ukrepov spet razvija in napreduje, ljudje pa lahko delajo. Če bodo v Bruslju zneske preučili nepristransko, sem prepričan, da se bodo začeli ukvarjati s čim drugim in nam prenehali pošiljati pisma." Da ni povsem tako, je za naš radio ocenil dr. Burger. "Vlada v Italiji živi v zmotnem prepričanju, da se da do večje blaginje pripeljati z zadolževanjem. Če bi bilo to res, bi bila Italija že danes neverjetno bogata, saj je v vseh preteklih letih izkazovala visoke proračunske primanjkljaje in ogromen javni dolg je posledica tega."
Prav zaradi prekomernega javnega dolga bi v Bruslju utegnili sprožiti postopek proti Italiji. To dovoljujejo proračunska pravila, imenovana šesterček, ki jih je Evropska unija uvedla leta 2011 sredi finančne krize. "Predvidenih je več tipov stopnjevanja kazni. Najprej gre le za nek polog sredstev, nato za dejansko denarno kazen, če se kršitve še nadaljujejo, lahko pride do zamrznitve črpanja sredstev iz evropskega proračuna," je naštel dr. Burger. Kot je še dodal, bo na koncu verjetno prevladala politična odločitev, saj je Italija pomemben igralec. Evropski uniji tudi zato ni v interesu, da bi državo potisnila ven in celo dopustila, da bi se vrnila k liri.
