Radio Ognjišče
AVDIO: Izginotje novinarja Saudove Arabije še ni pojasnjeno
Svet
Te dni buri duhove izginotje novinarja Saudove Arabije. Pojavlja se več ugibanj, kaj bi se lahko zgodilo oporečniku in kritiku režima v Rijadu Džamalu Hašodžiju, ko je v začetku meseca na konzulatu svoje države v Carigradu v Turčiji želel urediti dokumente za skorajšnjo poroko. Saudova Arabija za zdaj še trdi, da je tamkajšnje prostore tudi zapustil, a za to ni nikakršnih dokazov. Ankara po drugi strani vztraja, da se to ni zgodilo, meni, da ga je ubila skupina 15 moških, ki naj bi jih poslal Rijad. Mediji so se dokopali do podatkov, da Saudova Arabija pripravlja poročilo, v katerem bi priznala, da je Hašodži umrl med zaslišanjem, ki se ni dobro izteklo, in da je do tega prišlo po pomoti.
Kaj je najpomembnejši signal, ki ga pošilja ta zgodba, nam je povedal raziskovalec na Univerzi George Washington v ZDA Igor Kovač. "Prestolonaslednik Saudove Arabije, ki naj bi bil zmeren prihodnji voditelj te monarhije ter odprt do družbenih in ekonomskih, je s tem in tudi nekaterimi ostalimi dejanji pokazal, da je pravzaprav despot."
Svetovna javnost se je na dogajanje ostro odzvala, vrstijo se pozivi k pregledni preiskavi. Med drugim jih je izrekel tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je v Saudovo Arabijo in Turčijo poslal svojega državnega sekretarja Mika Pompea. "Zanimivo je, kako strukturne zadeve v mednarodnih odnosih vplivajo tudi na notranjo politiko. Do zdaj je bil veza med trenutno administracijo v ZDA in prestolonaslednikom Saudove Arabije Trumpov zet Jared Kushner. Da je zdaj tja poslal Pompea, ki ima več diplomatskih in obveščevalnih izkušenj, pomeni, da Trump in njegova administracija nimata več popolnega zaupanja v zdajšnje in prihodnje vodstvo Saudove Arabije. Prav tako gre za ponižanje Saudove Arabije, saj Trump s tem sporoča, da ne bo več govorila z njegovim zetom, ki je njegov glavni svetovalec," je ocenil Kovač.
Trump je Rijadu zagrozil s hudo kaznijo, če se bo izkazalo, da stoji za zgodbo, ta je sporočil, da se bo odzval s povračilnimi ukrepi. "Nismo več leta 1973, ko so naftni šoki pritiskali na ZDA. Ta ne uvaža več nafte iz Zaliva. Tudi vpliv Saudove Arabije na globalni trg nafte ni več tak, kot je bil," je spomnil Kovač. Napovedi Rijada, da bo pokazal zobe, so po njegovem prazne.
Voditelji več velikih podjetij ZDA se zaradi izginotja Hašodžija ne bodo udeležili bližajoče se naložbene konference v Saudovi Arabiji. Sodelovanje naj bi odpovedalo tudi več medijskih hiš. "Te sankcije so bolj simbolne narave. Če bi ZDA želele kaznovati Saudovo Arabijo, bi prekinile sporazume o orožarskih poslih," je menil Kovač. Kot je dodal, je glavno orožje Washingtona še v predalu. Na naložbeni konferenci naj bi Rijad predstavil svoj ambiciozen načrt vizije razvoja do leta 2030, s katerim naj bi se modernizirala in zmanjšala odvisnost gospodarstva od izvoza nafte. Kovač je ob tem spomnil, da ima Saudova Arabija težave z neposrednimi tujimi naložbami, saj v zadnjih letih močno padajo. "Potencialno se lahko Saudovi Arabiji tukaj malo zatakne, a za globalno ekonomijo to ne bo imelo velikih posledic," je dodal.
