AVDIO: Ustavni sodnik Jaklič o novi koalicijski pogodbi ter primeru Novič

Slovenija | 19.09.2018, 08:45

Z ustavnim sodnikom DDr. Klemenom Jakličem smo se v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« pogovarjali o spoštovanju odločb ustavnega sodišča, na kratko je pokomentiral novo izvoljeno vlado oz. njeno koalicijsko pogodbo, izpustitev Milka Noviča na prostost ter dve odločbi ustavnega sodišča. Prva govori o razveljavitvi 57. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, druga pa o preiskavi v pisarni poslanca v državnem zboru. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.

»Odločbe ustavnega sodišča je seveda potrebno spoštovati, ne glede na to katera vlada je na oblasti. Če govorim splošno, seveda iz mednarodne literature izhajajo primeri, ko kakšna vlada ni spoštovala odločb ustavnega sodišča, ampak tudi to se je do neke mere že preigralo. Tudi ustavno sodišče ima nenazadnje nekaj možnih odgovorov za takšne scenarije, govorim na splošno iz prakse v tujini, ki jo poznam,« je dejal in dodal, da gre za tako imenovani »institut stopnjevanja sankcij, ki je poznan v mednarodni praksi«. Glede spoštovanja odločb ustavnega sodišča med katerimi je tudi tista o financiranju zasebnih šol pa je spomnil na besede predsednice ustavnega sodišča dr. Jadranke Sovdat, ki je že lani opozorila na pomen spoštovanja ugotovitvenih odločb. Obveznost zakonodajalca, da neustavnost odpravi, izhaja iz načel pravne države in delitve oblasti, prav tako je izrecno zapisana v zakonu, je opomnila.

Nato je na kratko komentiral koalicijsko pogodbo, ki v delu o pravosodju piše, da bodo nadaljevali prizadevanja v smeri krepitve učinkovitega in odgovornega delovanja vseh deležnikov pravosodnega sistema, in sicer s ciljem zagotavljanja enakega dostopa do pravnega varstva, načela enakosti pred zakonom ter razsojanja v razumnem roku. Predlagali bodo preizkusno dobo za sodnike in specializirano izobraževanje pred izvolitvijo v sodno funkcijo. S spremembami procesnega prava bodo dosegli, da bodo višje sodne instance razsojale in ne le vračale primere v ponovno razsojanje nižjim sodiščem. Prizadevali si bodo za bolj kakovostno zakonodajo, enotno sodno prakso, odpravo neustavnosti in spoštovanje odločitev sodišč, so zapisali v pogodbi. »Pade mi v uho izrazoslovje kot je »Prizadevali si bomo...«, »Predlagali bomo...«, »Prizadevanja v smeri...«, torej kot državljan bi si želel čimbolj konkretno koalicijsko pogodbo na področju pravosodja. Še posebej, ker gre za eno ključnih strateških področjih od katerega je odvisno tudi gospodarstvo in s tem blaginja in tudi uresničevanje vseh ostalih pravic za katere je potrebno imeti dovolj sredstev. To velja za vse vlade,« je dejal in ponovil, da bi morala koalicijska pogodba biti zelo konkretna, predstaviti bi morala probleme in kako jih bo rešila.

DDr. Jaklič je v luči primera Milka Noviča na splošno ponovil, da gre pri odvzemu prostosti za najhujši poseg v človekove pravice, nato pa govoril o vprašanju zadržanja pravnomočne kazni zapora do končne odločitve pred vrhovnim in ustavnim sodiščem. »Odvzem osebne svobode je najhujši poseg in ker gre za najhujši poseg je tukaj nujno potrebno pristopati s strogim pristopom sorazmernosti in države iz zahodne demokratične tradicije to v resnici počnejo. Pri nas iz marsikaterega vidika pa ni tako,« je dejal Jaklič in dodal, da je v nedavni študiji primerjal sodno prakso na tem področju med ZDA, Nemčijo, Kanado in Slovenijo. Ugotovil je, da je Slovenija na tem področju do svobode daleč najbolj restriktivna. Glede samega primera pa je ponovil stališče iz ločenega mnenja. »Po tem, kar sem v spisu videl, vključno z delom preiskovalnih in (pravo)sodnih organov do sedaj, mi vest ne dopušča, da bi, preden ti ne razjasnijo nekaterih očitnih in ključnih vprašanj glede povezanosti obeh zadev, sodeloval pri potrjevanju ustavne skladnosti kakršnihkoli odločitev, ki temeljijo na zame očitno nerazčiščenih oziroma špekulativnih predpostavkah (in s tem eo ipso očitno napačno ne/obrazloženih sklepih) o tem, kaj se je v primeru umora dr. Jamnika (direktorja Kemijskega inštituta) ter poskusu umora njemu neposredno podrejenega dr. Plavca (vodje NMR centra na Kemijskem inštitutu) v resnici zgodilo. Državljanke in državljani, predvsem pa družina in starša umorjenega, imajo pravico, da se vprašanja glede povezave obeh zločinov, ki bodejo v oči, v resnici raziščejo, in se ugotovi, kdo in kako je umoril njihovega sina oziroma moža in očeta. Prav tako si Slovenija, kot država, ki stremi k idealu pravne države, ne more privoščiti, da bi, zaradi ne dovolj temeljitega razčiščenja ključnih očitnih vprašanj, ki pa jih je mogoče preiskati in razčistiti, tako huda kazniva dejanja ostala nepojasnjena. Najhuje pri tem bi bilo, če bi se razčiščenje takšnih zločinov na kakršenkoli način – pa če še tako subtilen in blag – oviralo. Iz zadev med drugim izhaja nevarnost novih umorov, o čemer so se pojavili novi dokazi v spisu,« v svojem ločenem odklonilnem mnenju opozarja ustavni sodnik Jaklič.

Ustavni sodniki so julija razveljavili 57. člen zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je omogočal, da tožilstvo preveri tudi zakonitost premoženja tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev kataloških kaznivih dejanj, pri katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel že pred uveljavitvijo zakona. Po sodbi ustavnih sodnikov zakon za nazaj ne sme več veljati, temveč lahko tožilci pod drobnogled vzamejo le premoženje tistih osumljencev, obtožencev in obsojencev, ki so kaznivo dejanje zagrešili po 29. novembru 2011, ko je zakon o odvzemu premoženja začel veljati. Jaklič je podal ločeno pritrdilno mnenje. Zakaj? Vabljeni k poslušanju oddaje in prebiranju odločbe ustavnega sodišča.