Svet Združenih narodov za človekove pravice sklenil 39. zasedanje Svet Združenih narodov za človekove pravice, ki mu letos predseduje Sloven
Svet | 28.09.2018, 19:39
Svet Združenih narodov za človekove pravice, ki mu letos predseduje Slovenija, je sklenil svoje 39. zasedanje. V Ženevi so bila zadnje tri tedne v ospredju številna vprašanja s tega področja, med drugim razprava o sodobnih oblikah suženjstva. Na dnevnem redu so bile tudi razmere v več državah, kjer prihaja do kršitev, nekatere so celo na robu humanitarne katastrofe.
Po besedah člana sveta naše varuhinje za človekove pravice Sebastijana Valentana je bilo posebne pozornosti deležno poročilo o Ukrajini. "Kate Gilmore je predstavila ugotovitve skupine strokovnjakov za Ukrajino. Spor, ki traja v vzhodnem delu Ukrajine, še naprej zahteva življenja in uničuje domove. V zvezi z zavzetim ozemljem Krima je Gilmorova izpostavila izrazito krčenje civilnega prostora, kar je še poglobilo ozračje strahu. Poleg tega oblasti Ruske federacije še naprej ne upoštevajo svojih obveznosti kot okupacijska sila v skladu s črtrto ženevsko konvencijo o zaščiti civilnih oseb v času vojne."
Valentan je v izjavi za naš radio omeni sprejetje dveh pomembnih resolucij. "Prva se nanaša na spodbujanje in varovanje človekovih pravic v Venezueli, kjer so te ekstremno kršene. Države, ki so glasovale za sprejetje omenjene resolucije, med njimi tudi Slovenija, so venezuelske oblasti pozvale k sprejetju humanitarne pomoči, da bi mogli tako odpraviti pomanjkanje hrane, zdravil in medicinskih potrebščin, ki so vzrok za podhranjenost in izbruh bolezni. Resolucija od venezuelske vlade prav tako zahteva sodelovanje z Uradom visokega komisarja in drugimi organi Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Druga se nanaša na pripadnike muslimanske manjšine Rohinga in ostalih manjšin. Večina članic je glasovala za sprejetje resolucije, v njej pa strogo obsodila kršitve in zlorabe človekovih pravic v Mjanmaru in pozvala tamkajšnje oblasti, da zagotovijo spoštovanje človekovih pravic vsem ljudem, posebej še muslimanski manjšini Rohinga in ostalim etničnim in verskim manjšinam. Države z resolucijo zahtevajo, da vlada v Mjanmaru poskrbi za varno, prostovoljno, dostojno in trajnostno vračanje vseh razseljenih oseb na svoje domove," je pojasnil Valentan.
Poročali smo že, da so se udeleženci srečanja v prestolnici miru med drugim spomnili 70. obletnice sprejetja konvencije o genocidu.
