Svet Združenih narodov za človekove pravice sklenil 39. zasedanje Svet Združenih narodov za človekove pravice, ki mu letos predseduje Sloven
Svet
Svet Združenih narodov za človekove pravice, ki mu letos predseduje Slovenija, je sklenil svoje 39. zasedanje. V Ženevi so bila zadnje tri tedne v ospredju številna vprašanja s tega področja, med drugim razprava o sodobnih oblikah suženjstva. Na dnevnem redu so bile tudi razmere v več državah, kjer prihaja do kršitev, nekatere so celo na robu humanitarne katastrofe.
Po besedah člana sveta naše varuhinje za človekove pravice Sebastijana Valentana je bilo posebne pozornosti deležno poročilo o Ukrajini. "Kate Gilmore je predstavila ugotovitve skupine strokovnjakov za Ukrajino. Spor, ki traja v vzhodnem delu Ukrajine, še naprej zahteva življenja in uničuje domove. V zvezi z zavzetim ozemljem Krima je Gilmorova izpostavila izrazito krčenje civilnega prostora, kar je še poglobilo ozračje strahu. Poleg tega oblasti Ruske federacije še naprej ne upoštevajo svojih obveznosti kot okupacijska sila v skladu s črtrto ženevsko konvencijo o zaščiti civilnih oseb v času vojne."
Valentan je v izjavi za naš radio omeni sprejetje dveh pomembnih resolucij. "Prva se nanaša na spodbujanje in varovanje človekovih pravic v Venezueli, kjer so te ekstremno kršene. Države, ki so glasovale za sprejetje omenjene resolucije, med njimi tudi Slovenija, so venezuelske oblasti pozvale k sprejetju humanitarne pomoči, da bi mogli tako odpraviti pomanjkanje hrane, zdravil in medicinskih potrebščin, ki so vzrok za podhranjenost in izbruh bolezni. Resolucija od venezuelske vlade prav tako zahteva sodelovanje z Uradom visokega komisarja in drugimi organi Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Druga se nanaša na pripadnike muslimanske manjšine Rohinga in ostalih manjšin. Večina članic je glasovala za sprejetje resolucije, v njej pa strogo obsodila kršitve in zlorabe človekovih pravic v Mjanmaru in pozvala tamkajšnje oblasti, da zagotovijo spoštovanje človekovih pravic vsem ljudem, posebej še muslimanski manjšini Rohinga in ostalim etničnim in verskim manjšinam. Države z resolucijo zahtevajo, da vlada v Mjanmaru poskrbi za varno, prostovoljno, dostojno in trajnostno vračanje vseh razseljenih oseb na svoje domove," je pojasnil Valentan.
Poročali smo že, da so se udeleženci srečanja v prestolnici miru med drugim spomnili 70. obletnice sprejetja konvencije o genocidu.
