Pred 1. oktobrom: Fakultete si želijo radovednih in delovnih mladih
Politika Tanja Dominko
Prihodnji teden se začenja novo študijsko leto. Številne fakultete krojijo elito naše družbe čez desetletja, zato ni nepomembno, kako se zadeve lotijo. Konkurenca med njimi je precejšnja, ponudba se je zelo razmahnila od časov izpred dvajsetih, tridesetih let, zato nas je zanimalo, kako se soočajo s tekmo za študente in državni denar. Ali se morda zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do družbe, in ali imajo diplome, ki prihajajo izpod peres njihovih študentov, na trgu dela neko veljavo. V studio smo povabili dekane fakultet, ki jih v javnosti ne slišimo pogosto, to so dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Mikoš, skorajšnja dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko dr. Mojca Ciglarič, dekanja Fakultete za farmacijo dr. Irena Mlinarič Raščan, medtem ko se nam je s fakultete Alma Mater Europea v Mariboru, ki deluje pod okriljem patronata v Salzburgu, pridružila dr. Barbara Toplak Perovič.
Odločitev, kaj študirati, je v življenju zelo pomembna, poudarjajo sogovorniki, ki prihajajo s fakultet, kjer zahtevajo trdo delo, a se trud po končanem študiju poplača.
Študenti farmacije, gradbeništva in računalništva z lahkoto dobijo službo. »Zaposljivost je dobra, odhajajo po vsem svetu. Na daljši rok je to pozitivno, če se bodo mladi inženirji vrnili in dali slovenskemu gospodarstvu nov zagon,« je dejal dekan FGG dr. Mikoš, ki poudarja, da so v teh letih na fakulteti obdržali kakovost, niso popuščali, čeprav so študiji težki. »Večina dobrih, znanih srednjih šol nima inženirskih predmetov, imajo dobre družboslovne in naravoslovne. Če sem kritičen, se to večinoma opazi pri politikih, ki imajo premalo razumevanja za inženirstvo. Če bi ti predmeti bili, bi morda dobili bolj zainteresirane dijake. Mi se soočamo s tem, da dijaki mislijo, da je gradbeništvo gradbišče, beton, umazani čevlji, hrup, ampak je še mnogo drugega. Projektiranje konstrukcij, novih orodij, marsikaj zanimivega. Priznati je treba, da so dekleta pri študiju bolj pridna, delež diplomantk je pri nekaterih študijih 30 - 40- odstoten, denimo pri vodarstvu, klasičnem gradbeništvu in geodeziji.«
Tudi v računalništvu težav z zaposlitvijo ni, na trgu jih primanjkuje 3.500, je pa še vedno moško orientiran svet. »Želeli bi si več deklet, saj je to zelo primeren poklic zanje.« Večina študentov začne delati že v prvem letniku, nekateri znajo to uravnovesiti s študijem, drugi manj. Tudi podjetja so različna, ena razumejo, druga jih pa ožemajo. Lahko si predstavljamo, da je potem nemogoče študirati. Študij ni lahek,« pojasni dr. Mojca Ciglarič, ki s 1. oktobrom prevzema položaj dekanje.
Ali se večja računalniška pismenost pozna? »Dijaki, ki pridejo k nam, nimajo strahu pred računalnikom, ampak osnov računalništva pa nimajo nič več kot tisti pred 15-imi leti. Mi pričakujemo od njih, da znajo razmišljati, da so radovedni in da si želijo razumeti stvari, ne da se samo učijo.«
Vsi sogovorniki so bili kritični do načina financiranja s strani države. Sredstev, ki jih dobijo, je mnogo premalo za njihovo kakovostno delo, zlasti pa za opremljanje prostorov in učne pripomočke, ki jih potrebujejo. Dr. Mojca Ciglarič, FRI: »S tem imamo precejšnje težave, javno financiranje je še vedno bistveno nižje, kot je bilo pred desetimi leti. Leta 2011 je univerza dobila največ sredstev, zdaj smo še vedno 10 odstotkov nižje. Za računalništvo to pomeni katastrofo. Mi ne moremo obnavljati infrastrukture, kupujemo povprečne računalnike, pogrešamo podporo s strani države. Univerza se trudi, kolikor se lahko. Bi bilo treba pogledati na državnem nivoju, kateri poklici so tisti, ki bodo potegnili gospodarstvo naprej. V kadre bi bilo treba vlagati.«
Dr. Irena Mlinarič Raščan pravi, da imajo zelo velik vpis, interes je dva do trikrat višji, kot lahko sprejmejo študentov, ampak dobijo pa najboljše dijake. »Omejitve vpisa imamo vsa leta, povečali bomo nekaj mest na magistrski študij, ampak večinoma na lastne stroške. Vidimo, da je potreba v industriji v zadnjem obdobju velika, naša farmacevtska podjetja rastejo, zato je potreba po teh kadrih velika. Študij traja šest let, pri nekaterih se podaljša.«
Alma Mater Europea, kjer vpisujejo večinoma v zdravstvene študije, je zasebna fakulteta, zato denarja od države ne dobi, študenti plačajo šolnino, gre pa po besedah dr. Perovič Toplakove ves denar v razvoj. »Torej v razvoj infrastrukture, v razvoj novih študijskih programov, ki so deficitarni. Tudi mi bi si želeli nekaj sredstev, saj gre za mlade, ki bodo nekoč skrbeli za nas, vendar država za zdaj ni imela posluha za to.«
V oddaji smo se dotaknili tudi težav s kadri na fakultetah, ob čemer so sogovorniki priznali togost sistema, le na zasebni s tem nimajo težav, saj imajo dobre predavatelje in jih tudi zamenjajo, če je potreba.
