Pregled dogodkov od 14. do 21. septembra 2018

Slovenija | 22.09.2018, 12:03 Tone Gorjup

Tokratni pregled začenjamo z odhodom apostolskega nuncija nadškofa Julijusza Janusza iz Slovenije. Odhaja tudi celjski ordinarij škof Stanislav Lipovšek; papež je namreč sprejel njegovo odpoved službi. Mladi katoličani so se prejšnjo soboto srečali v Stični, redovniki in redovnice pa sredi tedna v Vipavi. Na političnem področju smo spremljali prvi obisk premierja Šarca na tujem, doma mu medtem ne gre vse tako kot si je zamislil, saj se Levica ne strinja, da ima v svojem kabinetu Črnčeca. Med kulturnimi dogodki je odmevala 100- letnica Narodne galerije, na športnem področju pa uspeh Janje Garnbret, ki se je s svetovnega prvenstva v plezanju vrnila s tremi kolajnami.

Nuncij Juliuzs Janusz odhaja

S praznikom apostola Mateja, 21. septembra 2018 se je od Slovenije poslovil apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz, saj mu je prenehala služba papeškega predstavnika pri nas. Naslednje leto bo dopolnil 75 let, zato se bo upokojil in vrnil v rodno Poljsko, kjer bo naprej služil Cerkvi. Vse redne posle na apostolski nunciaturi bo v času do imenovanja njegovega naslednika v Ljubljani vodil msgr. Daniele Liessi, dosedanji svetovalec na nunciaturi. Nadškof Juliusz Janusz je bil od leta 1973 v diplomatski službi Svetega sedeža, zadnjih triindvajset let kot apostolski nuncij v Ruandi, Mozambiku, na Madžarskem in od 2011 v Sloveniji, kamor ga je poslal papež Benedikt XVI. Pri eni od zadnjih slovesnosti, ki jih je vodil je med drugim dejal: »Doživel sem poraz mariborske nadškofije, ki se je zgodil zaradi nezdravih ambicij duhovnikov, ki so želeli biti poslovni možje. Doživel sem posledice odstopa štirih nadškofov. V zadovoljstvo mi je bilo, da sem posvetil novega ljubljanskega in mariborskega nadškofa. Doživel sem hladnost politike v zadevah, ki zadevajo katoliško Cerkev in nepravične odločitve, ki zadevajo katoliške šole.« Kot je dejal, ga je vse to utridlo v veri.

Izpraznjen sedež celjske škofije

Papež Frančišek je 18. septembra 2018 sprejel odpoved službi celjskega škofa Stanislava Lipovška. Ta mu je v skladu s cerkvenim pravom ob 75. letu starosti ponudil svoj odstop. Škof Lipovšek, ki je letos obhajal svojo zlato mašo, je kanonično starost dopolnil 10. julija. Vodenje škofije zdaj prevzema šofijski upravitelj Rok Metličar, nadžupnik in dekan v Laškem ter predsednik Škofijske Karitas Celje, ki ga je izvolil zbor svetovalcev. Na tem mestu bo ostal, dokler vodenja škofije ne prevzame novi škof, ki ga bo imenoval papež. V času izpraznjenega sedeža so duhovniki, redovniki in verniki povabljeni, da v osebnih in skupnih molitvah molijo za Cerkev in svetega očeta, da bi krajevna Cerkev v Celju kmalu dobila novega ordinarija. Škof Stanislav Lipovšek je vodenje celjske škofije prevzel aprila 2010. Nekaj časa je upravljal tudi mariborsko nadškofijo. Pri Slovenski škofovski konferenci je bil zadolžen za ekumenski svet ter komisijo za liturgijo; pripravljal je izdajo novega rimskega misala.

Obletnica razglasitve Slomška za blaženega

V mariborski stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika je ob 19. obletnici razglasitve Antona Martina Slomška za blaženega minulo sredo slovesno mašo daroval nadškof Alojzij Cvikl. Prepeval je mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko niže Ptuja, ki je imel po maši še koncert sakralnih in domoljubnih pesmi. Nadškof Cvikl je v pridigi dejal, da je lahko blaženi Slomšek zgled tudi za današnji čas. Z odločnostjo je spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik in narodno identiteto. Sicer pa je bil temelj njegovega delovanja v verskem in narodnostnem smislu zgrajen na veri, upanju in ljubezni do Boga.

Stična mladih

Prejšnjo soboto je v cistercijanskem samostanu v Stični potekalo tradicionalno narodno srečanje katoliške mladine Stična mladih. Za to priložnost se je v objemu starodavne opatije zbralo šest tisoč mladih, večina slovenskih škofov in 150 duhovnikov. Na 37. festivalu Stična mladih so ob geslu »Ne boj se!« razmišljali o tem, česa jih je strah in kako to preseči. »Marija se je ob obisku angela Gabrijela pogumno začela pogovarjati z njim in spraševati tisto, kar ji ni bilo jasno ali razumljivo.« K takšnemu pogovoru z Bogom je vse mlade med sveto mašo spodbudil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in dodal: »Ta središčni dogodek zgodovine pa nas uči, da se tudi mi v svojih pomembnih središčnih dogodkih pogovarjamo z Bogom: klepetamo z Bogom, ga sprašujemo, se mu potožimo, se pred njim in z njim jezimo ali pa jokamo, se upiramo; pa tudi poslušamo in sprejmemo njegovo ponudbo...« Mladim je še zaželel, naj bodo tako domači z Bogom in nan se z njim pogovarjajo vsak dan.

44 redovniški dan

V sredo je bil v prostorih škofijske gimnazije v Vipavi 44. redovniški dan z geslom »Bog je mlad, mladi naš zaklad«. Tematiko je letos narekovala tudi škofovska sinoda mladih z naslovom Mladi, vera in razločevanje poklicanosti. Na začetku srečanje je predsednik KORUS-a p. Marjan Čuden dejal, da je lepo priti na redovniški dan, saj nas ta spomni, kako močne so vezi med redovniki in na to, da hočejo biti ljubezen v srcu Cerkve kljub različnim karizmam. Spomnil je na prvo srečanje mladih v Rimu, ko je papež Janez Pavel II. povabil Mater Terezijo na balkon in zbranim dejal, da je mlajša od njih. Mladost je močna, ker verjame v ideale, v ljubezen, ima moč spreminjati svet in ima še vse pred seboj. O izkušnji dela in srečevanja z mladimi so zatem spregovorili Urška Mali Kovačič, s. Rebeka Kenda, p. Primož Jakop in Tone Česen. Redovniški dan so sklenili z mašo v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi, ki jo je daroval koprski škof Jurij Bizjak.

Doprsni kip Lamberta Ehrlicha

V cerkvi Vseh svetih na Žalah v Ljubljani je bila v sredo zvečer sveta maša, ki jo je ob 140. obletnici rojstva pričevalca za vero Lamberta Ehrlicha daroval, nadškof Stanislav Zore. Njegova zemeljska pot se je končala pod streli vosovskega morilca 26. maja 1942 na Streliški ulici pod ljubljanskim gradom. Maša in spominska slovesnost v celoti sta bili upravičena zahvala za njegovo delo in zgled ter hkrati prošnja, da bi bil skupaj z drugimi kandidati za slovenske mučence čim prej prištet med blažene. Po maši so navzoči odšli do bližnjih farnih spominskih plošč, ob katerih zdaj stojita kipa dveh velikih Slovencev: od leta 2016 je na levi doprsni kip bana Marka Natlačena, na desni s mu je zdaj pridružil Lambert Ehrlichh. Novi kip sta odkrila prof. Janez Juhant in predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. Helena Jaklitsch pa je predstavila njegovo življenjsko pot in nekatere dogodke, s katerimi je zaznamoval naš duhovni in narodnostni prostor.

Premier Šarec prvič na tujem

Novi slovenski premier Marjan Šarec se je sredi tedna udeležil neformalnega vrha EU v Salzburgu, kjer so posebno pozornost namenili vprašnju migracij, brexitu in varovanju zunanjih meja povezave. Na svojem prvem obisku na tujem se je srečal z voditelji več držav. O tem je Marjan Šarec povedal: »Na kratko sem govoril z Macronom, nekaj besed tudi z Jean-Claudom Junckerjem, glede arbitraže. Je seznanjen z našim oziroma mojim stališčem; kaj več bova rekla v Bruslju, ko ga bom obiskal.« Šarec ni dobil pojasnila, zakaj Juncker mnenja pravne službe o arbitraži ni dal na kolegij Evropske komisije. Da ta ni upoštevala mnenja, ki potrjuje večino slovenskih stališč glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško, je nedavno razkril nemški časnik Spiegel. Šarec se je pogovarjal tudi z več voditelji iz vrst skupine liberalcev (Alde), ki se ji želi LMŠ pridružiti. Kot je oceni sam, se je na svoji prvi poti v tujino odlično znašel.

Pahor sprejel novo vlado

Predsednik države Borut Pahor je ob koncu tedna palači sprejel novoizvoljeno vladno ekipo ter se pred tem sestal s premierjem Marjanom Šarcem. Pahor je ocenil, da je središčna točka njihovega sodelovanja varnost navzven in navznoter ter ugled naše države. Ob tem je Borut Pahor dejal: »Ali se bomo pogovarjali ali ne, ali bomo vodili dialog ali ne, je samo naša odločitev. Jaz predagam, da jo sprejememo.« Ne smemo pozabiti, da sta bila Pahor in Šarec v predsedniški tekmi konkurenta. Predsednik države je novoizvoljeni vladni ekipi zagotovil, da bo z njo sodeloval po svojih najboljših močeh. Oba sta se strinajla, da je sodelovanje pomembno in nujno. Šarec je še poudaril, da vlada ni tukaj zato, da ugaja, ampak zato, da deluje. Vsi, tudi mediji, se moramo po njegovih besedah zavedati, da smo tukaj zato, da delamo v dobro Slovenije.

Imenovanje Damirja Črnčeca za državnega sekretarja za nacionalno varnost na prvi seji vlade je razburilo del javnosti in politike. Kritiki, nekateri v zelo nestrpni maniri, so opozorili na njegove po njihovem mnenju ksenofobne, nestrpne in sovražne izjave. Premier Marjan Šarec je pojasnil, da je Črnčeca imenoval na podlagi njegovih izkušenj, od njega pa pričakuje, da bo sledil politiki in usmeritvam te vlade. To je bil tudi razlog, da Levica, ki je z manjšinsko vlado sklenila sporazum, tega ni podpisala, kot je bilo dogovorjeno.

Fiskalni svet je sredi tedna opozoril, da bi dosledno izvajanje ukrepov, navedenih v koalicijski pogodbi, lahko vodilo v oddaljevanje od srednjeročnega fiskalnega cilja in zagotavljanja vzdržnih javnih financ. Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na povečanje izdatkov sektorja država ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva.

Novi minister za javno upravo Rudi Medved se je v sredo prvič sestal s predstavniki sindikatov. Izrazil je prepričanje, da je mogoče priti do dogovora s sindikati javnega sektorja relativno hitro. Napovedal je, da bo vlada v tednu ali najpozneje dveh pripravila celovita pogajalska izhodišča.

V letošnji akciji Očistimo Slovenijo je minulo soboto več kot 28.000 posameznikov iz narave odstranilo 77 ton odpadkov. Kot so povedali Ekologi brez meja, se je akciji pridružilo trinajst tisoč otrok iz več kot sto vzgojno-izobraževalnih ustanov. V njej je sodelovalo 134 občin. Udeleženci so med drugim očistili 68 divjih odlagališč po državi.

Pred godom sv. p. Pija iz Pietrelcine so pri kapucinih v Škofji Loki pripravili simpozij ob 50. obletnici njegove smrti in 100. obletnici prejema Kristusovih ran. V prostorih samostana so o sv. p. Piju in zakramentu sprave spregovorili Igor Bahovec, Vinko Škafar in Metod Benedik. Prof. Bahovec je spregovoril o tem, kako p. Pij nagovarja današnji svet. Prof. Škafar je p. Pija povezal z njegovim sodobnikom p. Leopoldom Mandićem, ki je deloval tudi v naših krajih in pri obeh opozoril na karizmo spovednika. Prof. Benedik pa je predstavil nekatere vidnejše spovednike nekoč in danes.

Ob mednarodnem dnevu miru, 21. septembru smo se ob 18. uri s 15-minutnim zvonjenjem zvonov vseh cerkva spomnili stote obletnice konca prve svetovne vojne. Pobudo za to sta v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine dala Evropski parlament in Svet ministrov EU. Kot je povedal tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. David Kraner, pobudniki zvonjenja želijo vse prebivalce Evrope pozvati, »da se grozote vojn ne bi več ponovile in da bi se zavedali, kako dragocena dobrina je mir.« Zvonjenje za kristjane predstavlja pomemben element verskega življenja, saj vabi k molitvi ali bogoslužju ter naznanja posebne dogodke od rojstva do smrti; je tudi izraz veselja, slavja in radosti.

100 let Narodne glarije

Za nami je slavnostni teden jubilejnega leta ob 100. obletnici Narodne galerije. Začelo se je 18. septembra 1918, ko je bilo ustanovljeno Društvo Narodna galerija. Na začetku ni bilo umetnostnega fonda, ne razstavnih prostorov. Volja in zavzetost pobudnikov je pripomogla k oblikovanju ustanove, ki je prevzela mestno umetnostno zbirko in jo, dopolnjeno s prvimi nakupi marca 1920 slovesno odprla v stanovanjskih prostorih prvega nadstropja ljubljanske Kresije. Junija 1933 je sledilo odprtje stalne razstave v prostorih Narodnega doma, ki jih je društvo pridobilo nekaj let poprej. Leta 2016 je bila po temeljiti obnovi palače Narodni dom občutno razširjena stalna postavitev umetnostne zbirke. O pomenu ustanove danes je direktorica Barbara Jaki povedala: »Mislim, da je Narodna galerija res zelo pomembna inštitucija: Kaže na najboljši možen način našo likovno dediščino od visokega srednjega veka pa do sredine dvajsetega stoletja.« Letošnji jubilej se odvija ob razstavi Ivane Kobilca in obsežnem katalogu, ki predstavlja to umetnico na nov in dopolnjen način. Vrhunec praznovanja je bila slavnostna akademija, na kateri je predsednik države Borut Pahor Narodni galeriji podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Šport

Janja Garnbret je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v avstrijskem Innsbruck spisala eno najlepših slovenskih športnih zgodb. Tekmovalka, ki je letos opravila maturo, je prejšnji konec tedna osvojila tri kolajne, dve zlati in eno srebrno v treh različnih disciplinah. Postala je prva zmagovalka olimpijske kombinacije; zmagala je v balvanih, v težavnosti, kjer je branila naslov svetovne prvakinje iz leta 2016 v Parizu, pa je bila druga. Pri devetnajstih ima v svoji lasti že štiri kolajne s svetovnih prvenstev.

Košarkarji Slovenije so minuli ponedeljek v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2019 doživeli peti zaporedni poraz in tako prav na prvo obletnico zmage v finalu eurobasketa 2017 ostali brez realnih možnosti za uvrstitev na naslednje veliko tekmovanje. V Stožicah so morali priznati premoč Turčiji, ki je slavila s 86:77.

Nogometaši Olimpije so se kot zadnji uvrstili v četrtfinale pokala Slovenije. Branilci naslova so v četrtek zvečer pred domačimi gledalci premagali Triglav z 2:1. Poleg Olimpije bodo v četrtfinalu zaigrali še Mura, Maribor, Koper, Domžale, Gorica, Aluminij in Krško.