Čakalne vrste simptom slabe organizacije, termin javno zdravstvo nesramno zlorabljen

Slovenija | 02.09.2018, 00:05

Zdravstvo je eno tistih področij, ki se jim bomo morali v Sloveniji posvetiti z vso resnostjo. Že leta poslušamo različne obljube, a vselej se zatakne nekje med besedami in dejanji. Tudi prihodnja vlada ga je uvrstila med prednostne naloge, a ni jih malo, ki dvomijo, da bi lahko prišlo do korenitih sprememb. Na vrhu seznama najnujnejših ukrepov je skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih vrst. Peterica strank, ki je oblikovala novo koalicijo, želi potegniti tudi jasno ločnico med javnim in zasebnim. Kritična sta zdravnika Alenka Forte in Blaž Mrevlje, ki sta bila gosta oddaje Pogovor o na Radiu Ognjišče.

Glavni problem sta kriminal in korupcija

Mrevlje ugotavlja, da je vse, kar politiki vedo o zdravstvu, zreducirano na predolge čakalne vrste, a so te le simptom slabe organizacije in nikakor glavni problem. "So problem za ljudi, ampak prej je treba rešiti druge stvari, kar se mene tiče, sta glavni problem organiziran kriminal in sistemska korupcija, ki sta zaščitena na različnih ravneh, do vrhov države, pri čemer je ministrstvo za zdravje ključni faktor, kar smo videli tudi v primeru Milojke Kolar Celarc, ki ji sam pravim zavetnica vsega tega." Kot dodaja Mrevlje, je skrajšanje čakalnih vrst tudi tisto, kar je trenutno najbolj všeč ljudem, zato so vse stranke pred volitvami to vključile v svoje programe. "To je deja vu, to smo že vse videli."

V ozadju zahteve za nasilno porabo denarja zdravniško-dobaviteljska mafija?

Mrevlje ocenjuje, da 35 milijonov evrov, ki jih bo imel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letos dodatno na voljo, nikakor ne bo šel za reševanje tega problema. Da mora višek sredstev za zdravstvene storitve oziroma za skrajšanje čakalnih vrst, je odločila večina v državnem zboru. "Da se mora denar na silo porabit, je zame jasen znak, da je v ozadju zdravniško-dobaviteljska mafija, ki ga želi." Namenjanje še več sredstev zdravstvu, tako Mrevlje, pravzaprav pomeni zagovarjanje kriminala in korupcije na tem področju, ki po njegovih izračunih na leto pobereta 400 milijonov evrov. "Dokler teh 400 milijonov na leto ne privarčujemo, nima nihče pravice govorit, da v zdravstvu ni dovolj denarja."

Dogovoriti se morata stroka in civilna družba

Fortejevi ni povsem jasno, kaj pomeni ločnica med javnim in zasebnim, za katero se želi v zdravstvu zavzemati nova vlada. "Javno zdravstvo imajo vse evropske države, a nobena evropska država nima takšnega sistema, kakršnega imamo mi. Lahko greste v Švico, na Nizozemsko in Švedsko. To so države, kjer je zdravstvo konkurenčno, je gospodarska dejavnost in zapade vsem pravilom gospodarskega prava. Imajo tudi konkurenco med zavarovalnicami. Najboljši sistemi zdravstva so tam, kjer se strokovnjaki in civilna družba dogovorijo, kaj želijo." Meni, da gre za nesramno zlorabo terminov. "Kako je mogoče, da so neka pravila poslovanja ter deljenje kolača pri storitvah in plačilu, a potem zavodi naredijo izgubo in se dobavitelji poplačajo za nekaj let nazaj. Povejte mi, v kateri evropski državi poznajo to. Sploh ne vem, če je kdo sprožil kakšen postopek pred Evropsko komisijo."

Tulijo javno zdravstvo, a usluge koristijo v tujini

Fortejeva je prepričana, da ni veliko politikov, ki razumejo zdravstvo, razen ko kot pacienti potrebujejo uslugo. Ob tem opozarja na zanimivo dejstvo. "Vsi naši vrhunski politiki, ne ostanejo v Sloveniji, ko potrebujejo vrhunsko uslugo. Iščejo jo v Švici ali celo v najsodobnejših vojaških centrih v ZDA. To je vrh izprijenosti. Ti ljudje ves čas tulijo javno zdravstvo. Naj ostanejo pri nas in naj bodo deležni uslug, ki jih zmoremo," poudarja Fortejeva.