Nadškof Stres, profesor Turk, nekdanji predsednik vlade Peterle in urednica Fridl Jarčeva ter ravnateljica Ozvatičeva o zapuščini dr. Andrej
| 27.08.2018, 15:40
Za Mozaik dneva, 27. avgusta smo pripravili poseben kolaž misli ob smrti dr. Andreja Capudra.
O svojih vtisih o delu pokojnega smo najprej vprašali upokojenega nadškofa prof. dr. Antona Stresa. Spregovorila sta tudi nekdanji asistent dr. Capudra prof. dr. Boštjan Turk in predsedniki osamosvojitvene vlade, katere del je bil dr. Capuder prof. Lojze Peterle. Književna dela izdana pri Celjski Mohorjevi je predstavila dr. Tanja Ozvatič, dela, ki so izšla pri Slovenski matici pa je predstavila dr. Ignacija Fridl Jarc.
Slovenski narod in z njim slovenski kristjani se poslavljamo od človeka, ki je pomembno zaznamoval naš kulturno - duhovni prostor v najširšem pomenu besede: to je prof. dr. Andrej Capuder, mojster besede, mislec in vernik, ki se ni obotavljal skleniti rok v molitev. Zanj je bila najpomembnejša duhovna dimenzija človeka, o kateri je na teološkem tečaju leta 1984 med drugim dejal: »Kdo sem, kje sem, od kod prihajam in kam grem. Usodna in vestna vprašanja od katerih brni zgodovina človeškega duha. Lahko bi rekli, da so ta vprašanja že kar zgodovina človeškega duha. Duhovnost se namreč že začenja takrat kadar se človek povzpne ali poglobi prav do teh, ne po naključju imenovanih, zadnjih vprašanj. Kadar prične z drugimi besedami osmišljati svojo bit iz konkretno bitje.«
Dr. Andrej Capuder je pripadal generaciji slovenskih intelektualcev, ki so se zavedali prispevka krščanske dediščine v kulturno zakladnico modernega Zahoda. Po besedah Luke Lisjaka Gabrijelčiča so vanjo spadali številni posamezniki, med drugim tudi Marjan Rožanc ali Taras Kermauner, ki sta se krščanstvu približala šele v zrelih letih. Niso oživljali predvojnega časa, temveč črpali iz prenovljenega katolištva drugega vatikanskega koncila. Krščansko misel – ki so jo odkrivali na novo, pogosto po posredovanju francoskih in nemških avtorjev, ki so navdihnili katoliški aggiornamento – so hoteli opremiti za iskren dialog … tako Lisjak Gabrijelčič.
O Andreju Capudru sicer lahko največ povedo njegovi sopotniki in prijatelji. Med njimi je nadškof dr. Anton Stres: »Pokojnega dr. Andreja Capudra se bom spomnil kot zelo dobrega prijatelja. Spoznala sva se v Dragi mislim, da je bilo to leta 1981 na nekem predavanju in od takrat sva bila res tesno povezana. Veliko ur smo preživeli skupaj, v zelo zanimivih pogovorih. Tisto, ker me je pri njem vedno očaralo in kar je zbujalo spoštovanje je bila njegova velika načitanost, to se pravi, da je veliko vedel in veliko je bral in vse je tudi zelo osvojil. Zato je imel tudi v sebi veliko znanje, tudi s svojim poklicnim delom kot profesor francoske književnosti na Filozofski fakulteti in seveda kot prevajalec, zelo pomembnih del. In ta dela ni prevedel samo tako kot človek prevaja od besede do besede, ampak se je vživel v delo, v misel, v tistega človeka, ki ga je prevajal, postal mu je po duši blizu in zato so tudi njegovi prevodi po eni strani zelo zvesti, zelo natančni in zanesljivi po drugi strani pa so narejeni z izjemno lepoto in pravim, da ni bil prevajalec ampak je bil poustvarjalec.«
Profesor dr. Stres je spomnil tudi na to, da je bil dr. Capuder velik kristjan, ki so mu v letih osamosvajanja naredili veliko krivico, ko je omenil rek Benediktincev »Ora et labora« »Moli in delaj«, ki ga je Capuder izrekel v Stični na srečanju mladih. »Iz tega gesla »Moli in delaj« je zrasla evropska kultura in ko so potem nekateri to očitali Capudru, češ da hoče uvajati neko mračnjaštvo, je to seveda samo znamenje, da ti ljudje sploh niso poznali te zgodovine, dejansko je to izraz njihove nevednosti, se pa je zaradi tega Andreju Capudru godila velika krivica. Bil pa je osebno zelo veren.«
Bil je tudi politik, krščanski demokrat minister za kulturo v vladi Lojzeta Peterleta. Slednji je o njem povedal: »Spominjam se ga z veliko hvaležnostjo in priznanjem na delu, ki ga je opravil. On je vstopil v politiko že s svojim pisanjem, ki ni bilo najbolj všeč takratni oblasti in je kot prvi minister za kulturo opravil odlično delo in bil tudi eden od prvih ministrov nove vlade, ki je bil precej javno napaden.« Peterle je napad na besede »Moli in delaj« opisal kot nerazumen. »Vesel sem, da je Andrej Capuder takrat sprejel povabilo v vlado in da je tudi prej bil pripravljen kandidirati za Slovenske krščanske demokrate in je tudi uspel, bil je poslanec prve demokratične izvoljene skupščine.« Po besedah Peterleta dr. Capudra odlikuje naslednje: »Jasna misel. On je zelo dobro poznal, ne samo svet literature, ampak tudi svet filozofije. On je imel izredno široko obzorje in bil je izredno dober posredovalec misli velikih duhov kot so Pierre Teilhard de Chardin, Henri Bergson in Søren Kierkegaard.«
Prof. dr. Boštjan M. Turk, ki je dr. Capudra delno nasledil v predavalnici Filozofske fakultete je dejal, da je bil zelo dober predavatelj in velika osebnost. »Dr. Andrej Capuder je bil zamolčani genij slovenskega 20. in začetek 21. stoletja. Človek, ki bi lahko veljal za najboljšega retorika. Za najboljšega govornika. Imel je neverjetno nadarjenost v tej smeri, tudi človek ki je bil doma v vseh velikih humanističnih kulturah starega in novega sveta. Od latinskega, preko romanskih jezikov in ki je obvladal slovenščino kakršno v javni rabi redko srečamo. Zato pričajo skoraj že nešteti prevodi,« je dejal Turk, ki je spomnil na Capudrovo neverjetno moč ubesedovanja. »On se je suvereno gibal tako v svetu esejistike kot v svetu romanopisja, kot v svetu literarne vede, torej kot bi rekel Prešeren: Vse mu milo je pelo, kot da mu poje v jeziku maternem.«
Književna dela dr. Capudra izdana pri Celjski Mohorjevi, je za Radio Ognjišče predstavila dr. Tanja Ozvatič, dela, ki so izšla pri Slovenski matici pa je predstavila dr. Ignacija Fridl Jarc.
