Matej Tonin
Tonin o koalicijski ihti in usklajevanju različnih interesov
Slovenija | 22.08.2018, 17:05
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin se bo jutri poslovil od začasne funkcije predsednika državnega zbora, potem ko bodo na izredni seji izvolili enega izmed podpredsednikov parlamenta. V pogovoru za naš radio je napovedal, da bo ta državni zbor zahteven že zaradi velikega števila poslanskih skupin, kjer je treba interese med seboj usklajevati. Tonin je kritičen tudi do tolmačenja statusa Levice.
Tonin: Vodenje DZ me veseli
Matej Tonin po zaključku začasnega vodenja državnega zbora pravi, da ga to delo veseli in da je funkcijo opravljal z veseljem. Narava dela v parlamentu mu je bila po sedmih letih v DZ znana. »Najtežje je bilo zagotovo usklajevati vse interese, saj veste, da imamo v parlamentu 9 poslanskih skupin in še poslanska skupina narodnih skupnosti. Sicer pa mislim, da je bilo postorjenih veliko stvari. Uspeli smo spremeniti zadeve, ki so čakale več kot štiri leta, ker ni bilo politične volje.« Tonin je za primer navedel, da mu je po dolgih letih uspelo spremeniti hišni red v parlamentu, predvsem glede hišnih preiskav, spremenili so tudi pravilnik o mednarodnih dejavnostih DZ, po katerem imajo lahko odbori skupne seje tudi z odbori sosednjih držav. Kot je povedal, so vzpostavili bolj pravična razmerja plač poslancev, odpravili so nekatere anomalije pri plačah javnih uslužbencev v DZ in pravilnik glede uporabe poslanskih stanovanj in še mnogo drugih zadev.
Po dogovoru, od katerega je koalicija Marjana Šarca odstopila, bi moral Tonin z mesta predsednika DZ odstopiti, ko se bo oblikovala vlada. »Za to obstaja več razlogov, eden je zagotovo ta, da sem zelo jasno povedal, da ima PS Levice status koalicijske poslanske skupine. To je bil eden dejavnik, drugi pa bistveno nezaupanje med temi koalicijskimi partnerji. Večkrat sem dejal, da če koalicijski partnerji zaupajo, da bo ta vlada izvoljena, je jasno, da se bom s tega mesta umaknil, kot sem obljubil. Oni v prvi fazi očitno niso zaupali, da bo ta vlada izvoljena, mislim pa da še bil še večji premislek na njihovi strani, da bo g. Židan dobil zadostno podporo. Zlasti med SD se je pojavil strah, da potem, ko bo izvoljen predsednik vlade, potem ko bo izvoljena vlada, bi na volitvah predsednika parlamenta lahko pokazali zobe SD-ju tako SMC in Levica.«
»Ta koalicija ni pripravljena na resne reforme«
O tem, kako resna je lahko koalicija okrog Šarca, je Tonin povedal, da se ne bo čudil, če mu bo ta mandat uspel do konca. »Poglejte sestavo parlamenta. Mislim, da je g. Šarec glavno oviro dal skozi s tem, ko je postal predsednik vlade. Zdaj ga bo praktično nemogoče zamenjati. Če bi si leva stran zaželela zamenjati Šarca, tega ne morejo enostavno storiti, ker brez LMŠ nimajo večine. Da pa bi nastala kakšna druga kombinacija, bi morali vključiti nas ali pa SDS. A po vseh izjavah in izključevanjih je tu majhna verjetnost.« Po Toninovih besedah bodo morda prihodnja štiri leta izgubljena za Slovenijo, »ker ta koalicija ni pripravljena na resne reforme. Tudi zaradi vseh izzivov, ki čakajo Slovenijo, od demografskih trendov, do našega poslovnega okolja, visokega javnega dolga … Za kakršnekoli resne reforme potrebujemo drzne poteze, mislim pa da prav veliko drznih potez v tej konstalaciji ne bo možno vleči prav zaradi tega, ker je v veliki meri odvisna od Levice in tudi SD, ki pa sta zelo nereformno naravnani stranki.«
O novem premierju je Tonin povedal, da je Šarec odličen igralec, kar je izkoristil tudi kot župan. »Zna izjemno dobro nagovoriti ljudi in povedati točno to, kar želijo slišati. Če je imel kot župan nastop na novi maši, je citiral sveto pismo. Če je imel nastop na partizanski proslavi, je zaključil z vzklikom ´Smrt fašizmu, svoboda narodu´. Tudi sedanji nastopi so pokazali, da je dober v analizah, za izboljšanje stanja v Sloveniji pa predvsem potrebujemo rešitve. Tu pa odločnih besed še nisem slišal.«
O sestavi odborov in komisij ter statusu Levice
Začasni predsednik DZ Tonin je na včerajšnjem posvetu z vodji poslanskih skupin razpravljal o sestavi delovnih teles državnega zbora. To je pomembno v nadaljnjem postopku oblikovanja vlade. Ministrski kandidati se morajo namreč pred odločanjem v DZ-ju predstaviti pristojnim odborom. Tonin je predlagal, da bi imeli odbori in komisije največ 13 članov, pa se ni izšlo. »Nekaj časa sem že v poslanskih klopeh in vem, da so dobre in učinkovite razprave zlasti v odborih in komisijah, ki so manjši. Lahko smo bolj polemizirali, bili bolj učinkoviti, hitreje smo razpravljali. V širših sestavih pa je šlo že kot za neko plenarno zasedanje. Iz tega vidika in lastne izkušnje sem na posvetu predlagal, da bi bili odbori in komisije sestavljeni z do 13 člani. Temu je koalicija nasprotovala.« V komisijah za nadzor javnih financ ter za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bodo imele večino SDS, NSi in SNS – kot predvideva poslovnik, čeprav se je tudi tu zapletalo z Levico. Kakšen je njen status? »Včeraj je bila to kar živa razprava in polemika. Kar smo uspeli doseči, je to, da je vendarle koalicija pristala na tolmačenje zakonodajno-pravne službe, da ima Levica status koalicijske stranke. Glede na poseben sporazum, ki so ga podpisali s koalicijo, je zakonodajno-pravna služba pripravila tolmačenje, ki je skladno z mnenji številnih ustavnih pravnikov, da Levica enostavno ne more imeti statusa koalicijske stranke. Mislim, da gre že za preverjen trik, da Levica poskuša ves čas kakšnega svojega partnerja zadržati tudi v opoziciji in na tak način olajšati kakšno odločitev koaliciji. Tudi tokrat so želeli, da bi imela Levica status opozicijske stranke, kar je zelo pomembno zaradi večine v teh nadzornih komisijah in odborih, ki so.«
Tonin ocenjuje, da bo ta DZ relativno zahteven, ker je večje število poslanskih skupin, kjer je treba interese med seboj usklajevati. Kot pravi, bo »verjetno konflikt najbrž vseskozi prisoten, najprej znotraj koalicije, potem pa še na relaciji opozicija-koalicija.«
Potem ko jutri končajo izredno sejo, ki so jo začeli prejšnji petek, na dnevnem redu je še odlok o 35 milijonih iz zdravstvene blagajne in izvolitev podpredsednice DZ, bo jutri sledila nova seja, kjer se bo parlament najprej seznanil s Toninovim odstopom, izvolil bo še preostale podpredsednike in nato še volitve predsednika državnega zbora.