Marjan Šarec uradni kandidat za vodenje vlade
Slovenija
Stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v državni zbor vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev. Predsednik republike Borut Pahor je Šarca danes že sprejel na pogovor, govorila sta tudi o nadaljnjih postopkih za oblikovanje nove vlade.
Glasovanje o kandidatu za predsednika vlade je v državnem zboru predvideno prihodnji teden v petek. Za izvolitev kandidat potrebuje absolutno večino, torej 46 glasov.
Šarec se, kot vemo, za podporo dogovarja tudi z Levico, njeni člani o tem odločajo na internem referendumu, ki se konča danes opolnoči, rezultati pa bodo znani predvidoma v petek. Sodelovanja dokončno še niso dorekli, tako se bodo pogovori o protokolu o sodelovanju nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.
Nekoliko negotovo zadnje čase deluje tudi Stranka Alenke Bratušek. Njeni poslanci so sicer po včerajšnjem izvršnem odboru prispevali podpise pod vloženo kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za mandatarja, o vstopu stranke v manjšinsko vlado pa bo odločal svet stranke po Šarčevi izvolitvi, je pojasnil generalni sekretar SAB Jernej Pavlič. Ne izključujejo niti možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado.
Njihova prioriteta je sicer polno operativna vlada z več kot 46 glasovi, zato so tudi še vedno zelo zadržani do manjšinske vlade. "Ta pomeni prosti tek, veliko usklajevanja za malo rešitev," je dejal. Na vprašanje, kako problematična je zahteva Levice po soglasju vsakemu ministrskemu kandidatu posebej, čeprav ne bi sedeli v vladi, je Pavlič odgovoril, da "če želiš uresničevati koalicijski oziroma partnerski sporazum, moraš za to zagotoviti kadre in prevzeti odgovornost".
Na vprašanje, koliko resnice je v tem, da Bratuškova noče biti ministrica, ampak izključno podpredsednica vlade, je Pavlič odvrnil, da je "veliko resnice v tem, da se resno pogovarjamo, da ne damo ministrov v to vlado". Šarec tako prav zadovoljen kljub vloženi kandidaturi ne more biti.
Kako bodo tekli nadaljnji postopki? Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Če bo Šarec v petek izvoljen, bo 40-letni novinec v državni politiki postal najmlajši slovenski predsednik vlade. Do 1. septembra bo moral vložiti listo ministrskih kandidatov, glasovanje o njej pa je predvideno med 11. in 14. septembrom. Če se poleg Šarčeve pojavi še kakšna kandidatura, bodo poslanci glasovali o vsakem kandidatu posebej. Pri vrstnem redu glasovanj ima sicer prednost kandidat predsednika republike, ki pa že v prvem krogu kandidata ni predlagal in kaže, da ga tudi tokrat ne bo.
Predsednik vlade nato predloži ministrske kandidate za resorje, kot jih opredeljuje zakon o vladi. Če želi nova koalicija drugačno organizacijo ministrstev, kot jo je imela prejšnja, mora državni zbor še pred vložitvijo predloga ministrske liste sprejeti zakon o vladi, temu pa morajo prilagoditi tudi zakon o državni upravi. V času pogajanj o Šarčevi vladi je bilo denimo slišati željo, da bi ustanovili ministrstvo za digitalizacijo. To bi morali tako vnesti v zakon o vladi, novela bi morala biti najpozneje sprejeta že 23. avgusta.
Šarca čaka torej še kar nekaj domačih nalog.
