Ustavni sodnik Jaklič: Sem zagovornik pristopa, ki pravi, da je, ne glede na formo, na vseh instancah potrebno gledati z zdravo pametjo
V ponedeljkovi oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča. Z njim smo se ustavili ob nekaterih zadnjih odločitvah ustavnih sodnikov, posebej pa je spregovoril tudi o zadržanju kazni zapora.
Uvodoma nas je zanimalo ločeno odklonilno mnenje z naslovom: »O pretiranem formalizmu v slovenski ustavnosodni praksi ali skupaj z vodo, v kateri kopaš otroka, ne vrzi proč tudi otroka«. Jaklič se ni strinjal, da o ustavni sodniki zavrgli pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 1.č člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Opozoril je na preveliko »črkobralstvo« ustavnih sodnikov: »Če bi razlagali, da moramo tudi v primerih, ko je iz spisa smiselno povsem očitno, kaj neka že tako ali tako vsebinska navedba kršitve v ustavni pritožbi pomeni, ustavno pritožbo vseeno zavreči zaradi nepojasnjenih razlogov kršitve, bi to pomenilo, da se kljub temu, da so razlogi jasni, pretvarjamo, da niso. Odločali bi povsem neživljenjsko in formalistično, prav zares "črkobralsko". Po moji oceni bi bila takšna interpretacija, ki gre v škodo pravici tudi, ko so stvari jasne in očitne (pa bi se vseeno pretvarjala, kot da jih ni), v očitnem nasprotju z Ustavo. Tako kot je sobota zaradi človeka in ne človek zaradi sobote, sta tudi Ustava in pravo zaradi pravic človeka in ne obratno,« je zapisal Jaklič v mnenju v oddaji pa še dodal: »Sem zagovornik pristopa, ki pravi, da je, ne glede na formo, na vseh instancah potrebno gledati z zrnom soli, z zdravo pametjo in če so stvari očitne, potem je vseeno na katerem listu papirja to piše ali na prvem ali na drugem, še posebej, če se prvi list papirja sklicuje, da glej drugi list, kjer je vse napisano. Ne vidim razloga, zakaj bi takšno zadevo zavrgli, če gre za velika vprašanja. Velika vprašanja pa so vprašanja človekovih pravic. To se mi zdi pretiran formalizem.«
Nato je sogovornik predstavil prispevek, ki ga je imel na posebni konferenci v Koreji, članek pa je izšel tudi v reviji Odvetnik. Spregovoril in primerjal je zadržanje kazni zapora pred ustavnim sodiščem med Slovenijo, Nemčijo, ZDA in Kanado. Ugotavlja, da ima naša država najstrožjo ureditev na tem področju. »Po našem sistemu se človeka po pravnomočni sodbi višjega sodišča, že pošlje v zapor, potem se šele odloča o pritožbi na vrhovnem in šele potem o pritožbi na ustavnem sodišču in to včasih traja pet let. Človek v mnogih primerih v tem času že pride iz zapora. Potem pa Ustavno sodišče ugotovi kršitev temeljnih človekovih pravic, pri čemer nobena denarna odškodnina ne more nadomestiti let, ki jih je moral protiustavno preživeti v zaporu.«
Ustavni sodnik ddr. Jaklič je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev.
