V Turčiji se po odpravi izrednih razmer bojijo še represivnejših ukrepov
Svet
V Turčiji so dve leti po poskusu državnega udara prenehale veljati izredne razmere. Predsednik Recep Tayyip Erdogan jih namreč ni podaljšal, kar je obljubljal že med kampanjo pred nedavnimi volitvami, na katerih je znova slavil. A parlament je sprejel novo protiteroristično zakonodajo, s katero oblasti ohranjajo del pooblastil iz tega časa. Veljala bo tri leta. Opozicija je zaskrbljena. Da je njen strah pred še represivnejšimi ukrepi upravičen, je prepričan strokovnjak za varnostna vprašanja Damir Črnčec.
Erdogan je izredne razmere razglasil 20. julija 2016, pet dni po tistem, ko so vojaška letala bombardirala Ankaro in so v Carigradu izbruhnili krvavi spopadi. V nasilju je bilo ubitih 249 ljudi. Izredne razmere običajno trajajo tri mesece, Erdogan jih je podaljšal kar sedemkrat. V dveh letih po puču je za zapahi pristalo približno 80 tisoč ljudi, še dvakrat toliko jih je ostalo brez služb v javnih ustanovah. "Te čistke so dejansko zelo globoke in imajo zelo jasen verski, islamski predznak," je pojasnil Črnčec.
Odločitev za končanje izrednih razmer med drugim povezuje z zmago Erdogana na nedavnih volitvah. "Zadnja zmaga je zaokrožila dvoletni proces lažnega državnega udara, s katerim si je Erdogan prilastil vso oblast v svoje roke in sekularno demokracijo, kar je Turčija bila od konca prve svetovne vojne, spremenil v državo, ki jo mirno lahko imenujemo islamska avtokracija ali islamski totalitarizem, ki je vzklil znotraj same demokracije."
Opozicija zaradi nove zakonodaje ni zadovoljna. Bila naj bi protiteroristična, a bo pravzaprav vključevala nekatere najstrožje določbe izrednih razmer. Da gre pravzaprav za nadaljevanje tega, kar je Turčija danes, je prepričan Črnčec.
