Grošelj pred vrhom Nata: Obrambni izdatki odražajo ravnovesje sil v Evropi

Svet | 10.07.2018, 13:22

Jutri se začne dvodnevni vrh Nata. Glede na dejanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je članice zavezništva že večkrat okrcal zaradi preskromnih obrambnih proračunov, je pričakovati, da bo na zasedanju v ospredju vprašanje obrambnih izdatkov. Zaveznice pa naj bi – kljub trgovinskim trenjem med ZDA in Evropo - potrdile trdnost čezatlantske vezi. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je ameriškega predsednika Trumpa danes pozval, naj ceni Evropo, saj nima boljše zaveznice.

Ključna tema vrha Nata v Bruslju, ki se ga bodo udeležili tudi premier Miro Cerar ter zunanji minister Karl Erjavec in obrambna ministrica Andreja Katič, bo gotovo povečanje obrambnih izdatkov. ZDA pričakujejo večji angažma evropskih članic Zveze Nato. Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju, da za obrambo namenjajo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj naj bi po svežih podatkih izpolnjevalo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in po novem Litva. Slovenija je pri uresničevanju omenjenih ciljev pri repu, celo nekoliko pod enim odstotkom. Predvsem velike države članice – kot so Nemčija, Francija, Španija – še ne dosegajo predvidenih dveh odstotkov BDP obrambnih izdatkov.

»To bo gotovo treba spremeniti. Po moji oceni se bodo ti realni izdatki, če bo nadaljevala gospodarska rast in javno finančna situacija, kakršna v Evropi in tudi Sloveniji trenutno je, bo gotovo potrebno pripraviti bolj ambiciozni načrt. Seveda pa je tu vrsta vprašanj, v kaj vlagati. Ali samo v te vojaške zmogljivosti ali tudi recimo v zmogljivosti kibernetske varnosti. Tu je tudi nekaj, kar predvsem Trumpova administracija ne upošteva, pa bi morala, da 2 odstotka BDP vendarle odražajo tudi ravnovesje obrambnih sil v Evropi, če zelo preprosto povem,« je za Radio Ognjišče pojasnil obramboslovec dr. Klemen Grošelj. Po njegovem se bodo do leta 2024 obrambni izdatki dvignili. Misli, da bo povprečje Nato držav članic okoli 1,5 odstotka BDP.

Teme pogovorov bodo, hote ali nehote, odnosi med ZDA in Evropo ter razvoj samostojnih evropskih obrambnih sil, kjer se bo po Grošljevih besedah skušalo poiskati neke sinergije med Zvezo Nato na eni strani in pobudami, ki prihaja predvsem iz Francije, k oblikovanju nekega evropskega vojaškega stebra.

»Vsem državam članicam tako EU kot Nata gotovo ni v interesu dvojno financiranje nekih zmogljivosti, ki jih potem lahko uporabijo bodisi v evropskem kontekstu bodisi v kontekstu Zveze Nato. Tukaj imajo ZDA določene interese, da se Evropa v tem pogledu ne bi pretirano osamosvojila. Glede na trenutno varnostno situacijo ima EU malce večji poudarek na varnostnih izzivih, ki prihajajo na njene južne meje, medtem ko ZDA in del nekaterih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav bolj pogleduje proti vzhodu in odnosom z Rusijo. Tu se bo iskal kompromis, kako vse te vojaške zmogljivosti, ki se bodo razvijale na tem evropskem prostoru, čim bolj poenotiti, da se ne bodo podvajali. Je pa vprašanje, kakšne interese ima posamezna država in gotovo ne bomo mogli mimo dejstva, da med EU in ZDA že poteka odkrita trgovinska vojna in gotovo ne bomo mogli mimo tega.«

Makedoniji se na vrhu obeta začetek pristopnih pogovorov za vstop v Nato, poleg tega naj bi podaljšali finančno pomoč afganistanskim silam do leta 2024. Zaveznice naj bi potrdile trdnost čezatlantske vezi kljub trenjem zaradi trgovinskih vprašanj, Irana in podnebja varnostna vez zaveznic ostaja trdna.

Obramboslovca Grošlja smo vprašali še za oceno varnostne vezi zaveznic glede na vsa čezatlantska trenja zaradi trgovinskih vprašanj, Irana in podnebja. »Mislim, da se Nato sooča z dvema večjim problemoma. Prvo vprašanje je odnos Severnoatlantske povezave med ZDA in Evropa, predvsem trgovinska nesoglasja. Bojim se, da če bi dejansko prišlo do uveljavitve teh carin na avtomobilsko industrijo, bi to resno ogrozilo Severnoatlantsko zavezništvo. Še večje tveganje pa trenutno predstavlja dogajanje Turčiji. Ta pošilja signale, ki kažejo, da bi Turčija utegnila postati še bolj pasivna članica Nata.«