Na okrogli mizi Slovenske karitas o soočanju s problemom migracij

Slovenija | 18.07.2018, 14:43

Kaj je dom? / #whatishome je letošnja vseevropska akcija ozaveščanja, ki jo izvaja 12 organizacij Karitas v 11 evropskih državah. V Sloveniji jo je prejšnji teden z okroglo mizo na temo povezave med migracijami in globalnim razvojem začenja Slovenska karitas. Akcija ozaveščanja Kaj je DOM? je ena izmed aktivnosti v okviru triletnega projekta MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj. Projekt sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve. Z ozaveščanjem skušajo spodbuditi razmislek in širše razumevanje, zakaj so nekateri ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom. Na Slovenski karitas pri tem izhajajo iz dolgoletnih izkušenj in spoznanj pri razvojni pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine ljudi.

Mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas je predstavil poslanstvo Slovenske karitas, ki pomaga vsakemu človeku v stiski in orisal problematiko izgube doma:

»V zadnjih letih smo priča povečanemu številu mednarodnih migracij in beguncev. Nekatere so prostovoljne, večinoma pa prisilne. Glavni razlog za prisilne migracije so konflikti in vojne, podnebne spremembe ter naraščajoča lakota in skrajna revščina. Ob pogledu na cilje trajnostnega razvoja prihajamo do osnovnega vprašanja, ki zahteva odgovor na eno osnovnih človekovih potreb – imeti DOM.«

»Poleg te akcije bomo pripravili še več okroglih miz po različnih krajih Slovenije, fotografske razstave, delavnice za mlade, solidarnostne teke, apelirali pa bomo tudi na politike, da bi več sredstev vlagali v globalni razvoj«, je akcijo predstavila Saša Eržen, koordinatorica na Slovenski karitas. »Cilj akcije je ustvariti širše razumevanje, zakaj se morajo nekateri ljudje preseliti iz enega kraja v drugega, npr. zaradi konfliktov (vojn, nasilja, ker iščejo mir), posledic podnebnih sprememb in skrajne revščine, ali pa tudi zaradi drugih osebnih razlogov, kot na primer ljubezni, iskanje boljšega življenja, službe ipd.« Zbrane je povabila, da kadarkoli doživijo kaj lepega in jih spominja na dom, v svoji objavi na družbenih omrežjih uporabijo #whatishome«.

»Begunka iz Sirije mi leta 2016 ob najinem srečanju na dogodku Caritas Europe zaupala, da po 4 letih vojne ni več zdržala. Pobegnila je v sosednjo Armenijo. Tako kot ona, tudi večina drugih ljudi po svetu ne želi zapustiti svojega doma,« je jasno poudarila Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas. »Vsak si v osnovi želi živeti in razvijati tam, kjer je bil rojen, kjer ima družino in prijatelje. Večina ljudi doma tako ne zapusti iz lepega, ampak ker so jih nedostojne življenjske razmere ali celo nevarnost po izgubi življenja prisilile v to. Slovenska karitas s svojimi projekti s področja zagotavljanja šol, zdravstvene oskrbe, vodnjakov in omogočanja dela revnim staršem prispeva k temu, da imajo ljudje možnosti ostati v svojem okolju ter tam dostojno živijo in se razvijajo.«

V svojem prispevku je Irma Šinkovec, iz Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS, povedala: Pri naslavljanju begunske problematike gre v večini primerov za humanitarno pomoč. Hkrati pa z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija prispeva k zmanjševanju temeljnih vzrokov za prisilne migracije (revščina, pomanjkanje ekonomskih priložnosti, lakota, slabe razmere za preživljanje itd.). Razvojni projekti praviloma odgovarjajo na te potrebe in prispevajo k boljšim pogojem za življenje: prehranska varnost, dostop do pitne vode, ekonomsko opolnomočenje, dostop do kakovostnega izobraževanja, prilagajanje na podnebne spremembe itd. Slovenija poleg Zahodnega Balkana in Južnega sosedstva, razvojne projekte izvaja tudi v Podsaharski Afriki. Slovenija si prizadeva tudi za naslavljanje globalnih vzrokov prisilnih migracij. Najboljši primer tovrstnih projektov sta trenutno tekoča projekta, ki prispevata k prilagajanju na podnebne spremembe (kot eden izmed vzrokov za migracije), in sicer v Ugandi in Ruandi. Slovenija prispeva tudi k ohranjanju miru in varnosti. Vsi projekti, ki jih Slovenija podpira naj tudi ne bi imeli negativnih vplivov na okolje.

S. Bogdana Kavčič, ki je že 47 let misijonarka v Afriki, je predstavila svoje delo v Burundiju, kjer velika večina ljudi živi v kolibah, kjer vlada težka borba, da si pridobijo vsakdanji kruh in kjer je voda še posebno v sušnih obdobjih težko dosegljiva. Z zbranimi je delila svojo srčno željo: »Cela zemlja je naš skupni Dom. Želeti in upati je treba samo to, da bi si ob vsem napredku, kateremu smo priča, rodili strokovnjaki za vsa ta področja sveta, katerim življenjski pogoji niso bili naklonjeni. Svet je dovolj bogat, da bi kruh lahko delil brat z bratom.«

Svoje izkušnje dela z albanskim družinami, med katerimi se mnogi bojijo revščine, brezposelnosti, korupcije, slabega šolskega sistema in negotovosti v socialnem in zdravstvenem sistemu, je povzela s. Slavka Cekuta, ki je 11 let delovala kot misijonarka v Albaniji, danes pa deluje kot prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto. »Revni in manj izobraženi gredo po svetu v želji, da bi v tujini našli dobro zaposlitev in s prisluženim denarjem pomagali preživeti sebe in razširjeni družini zgraditi hišo in šolati otroke. Te družine v tujini uspejo, si ustvarijo nov dom in se praviloma ne vrnejo več v domovino.«

Vael Hanuna je potomec palestinskega begunca iz Sirije in Slovenke s Koroške. Predstavi razmere v Siriji: »Že od leta 2011 vihra vojna in čeprav mediji sedaj ne govorijo več toliko o tem, so vsak dan še vedno vrstijo bombardiranja. Prejšnji teden so iz Daraa, mesta v katerem sem tudi sam živel nekaj let, izselili 200.000 ljudi. Bombardirali sta ga sirska in ruska vojska s pomočjo Irana in Hesbolaha, ker je to mesto v katerem se je leta 2011 začela mirna revolucija. Tudi mi smo morali oditi.« Zdaj že 30 let živi v Sloveniji, ki je zanj najlepša dežela v Evropi. »Zadnja leta se ukvarjam s prevajalstvom, integracijo in hitremu vključevanju begunskih družin v slovensko družbo. Z ženo veliko prostovoljno delava, predvsem pomagava begunskim družinam pri premagovanju kulturnih razlik, učenju slovenskega jezika in pri šolskih obveznostih. Sem vzoren državljan in že 25 let plačujem tudi davke«, ponosno opiše svojo izkušnjo.

»Beseda oz. pojem dom je za vsakega posameznika nekaj drugega. Lahko je to rojstni kraj, kraj odraščanja, preživljanja lepih trenutkov, čustvenih izzivov, osebnostne rasti … Ljudje smo si med seboj zelo različni, vsem pa je skupna želja in iskanje varnega zavetja, topline, zaupanja, sprejetosti, ljubeče skrbi in sreče«, so sklenili udeleženci okrogle mize in nadaljevali s pogostitvijo Skuhne, socialnega podjetja kulture in kulinarike Afrike, Azije in Južne Amerike.