Papež o veri, ki je zmožna doseči čudeže
Cerkev po svetu
Na Trgu sv. Petra v Vatikanu se je kljub tamkajšnji poletni vročini z raznih koncev sveta zbralo zelo veliko romarjev. Med pozdravi, ki jim jih je papež Frančišek namenil po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu, so mu veselo mahali in vzklikali v odmev. V nagovoru se je sveti oče dotaknil glavne vsebine evangeljskega odlomka današnje 13. nedelje med letom. Ta govori o dveh Jezusovih čudežih, ki so bili sad njihove žive vere in zaupanja v Božjo dobroto.
Papež Frančišek je v opoldanskem nagovoru opisal dva Jezusova čudeža. Prvi poroča o Jairu, predstojniku shodnice, ki prosi Jezusa, naj pride in ozdravi njegovo umirajočo dvanajstletno hčerko. Medtem pa ju že doseže novica o dekličini smrti. Jezus očeta opogumlja: »Ne boj se, samó veruj!« (Mr 5,36) Ko Jezus vstopi v Jairovo hišo, mrtvi deklici reče: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41) Deklica pri priči vstane, kot bi se zbudila iz globokega sna.
Evangelist Marko ob tem opiše še krvotočno ženo, ki je ozdravljena takoj, ko se dotakne Jezusove obleke. (Mr 5,27) Vera te žene pritegne, skorajda »ukrade«, Jezusovo božansko odrešilno moč. Jezus pa ženo v njeni zadregi pohvali: »Hči, tvoja vera te je rešila.« (Mr 5,33) »Na tej strani evangelija se prepletata temi vere in novega življenja, ki ju Jezus prinaša vsem. Ko vstopi v hišo, kjer leži mrtva deklica, odslovi iz nje vse, ki so ob tem vznemirjeni in jo objokujejo ter jim reče: »Deklica ni umrla, ampak spi.« (Mr 5,39) Jezus je namreč Gospod, in pred njim je telesna smrt podobna spanju. Zato ni vzroka za obup. Bati se moramo tiste drugačne smrti, ki je srce otrdelo od zla! Tega pač se moramo bati,« je dejal sveti oče.
V nadaljevanju je izrekel besedo upanja tudi v primeru, ko človekovo srce od zla postane kot mumificirano. Jezus je močnejši tudi od tega in osebi, ki se mu približa, prinaša neizmerno usmiljenje Boga Očeta. Tudi če zaidemo zelo globoko, nas tam zmore doseči njegov nežen in močan glas: »Rečem ti, vstani!« (Mr 5,41).
Opoldanski nagovor je papež Frančišek sklenil s povabilom, naj se na Božjo Mater obrnemo s prošnjo, da bi spremljala našo pot vere in dejavne ljubezni zlasti do ljudi, ki so v stiski. S svojo priprošnjo naj podpira tudi vse naše brate in sestre, ki trpijo na duši in telesu.
