Robert Božič
Marko Zupan
Silvestra Sadar

»Zdaj razumem staro mamo, ki je dva dni po dežju šla z motiko čez njivo.«

26.06.2018, 09:17 Rok Mihevc

V tokratni Svetovalnici smo se ustavili ob izzivih na naših vrtovih. Z nami sta bila dobra znanca in strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki razveseljujeta z nasveti tudi na spletišču Zeleni svet.

Dež je bil te dni vsekakor dobrodošel, predvsem zemlja pod zastirko je po Špeharjevih besedah bila hvaležna za dež. »Dobro je bilo tudi, da padavine niso bile premočne, da ni vse odteklo. Najbolj žejne so kumare, paprike, malo manj paradižnik.«

Davor Špehar sicer zelo priporoča zastirko, ki je kot blažilec za tla. »Močne dežne kaplje zelo zbijejo tla in tako je zastirka dobrodošla, saj voda tako bolj počasi pronica v nižje plasti. Je kot mah v gozdu, ki akumulira vodo. Ta tako tudi ob močnejših padavinah ne odteče.« Strokovnjak priporoča zastirko iz slame, ki jo lahko dobimo pri kmetih. »Zdaj, ko bo žetev, je pravi čas, da razmislimo o tem za prihodnje leto.« Lahko pa naredimo zastirko iz trave, a jo moramo pokositi že v maju, še preden se osemeni. »Se pa trava bistveno hitreje razkraja kot slama, zato jo je treba dodajati.«

Zemljo opazujmo in se jo »dotaknimo«

Ob zastirki se tla sčasoma zbijejo, zato je potrebno rahljanje. Špehar to opravilo ocenjuje kot pomembnejše od gnojenja. »Motiko lahko zamenja ročni kultivator, saj gre hitreje, a moramo izbrati pravi čas za to delo. Najbolj primerno je, ko se zemlja nič ne »paca« in se tudi obutve ne prijemlje. Se tudi ne svaljka in je mehka.« Če se zemlje ne obdela pravilno, je ta zbita in imamo težave celo leto, opozarja naš sogovornik. »Predvsem pa zemljo opazujmo, živimo z njo in se jo dotaknimo z roko.« Kot pravi Špehar, zdaj razume staro mamo, ki je šla dva dni po dežju z motiko čez njivo. »In tudi danes marsikoga vidim, predvsem starejše kmetovalce, ki še prisegajo na motiko, da jih dva dni po dežju vidiš na njivi. To je njihova energija, ki jo potrebujejo, da delajo naprej.«

Vprašanjem poslušalk in poslušalcev prisluhnite v posnetku oddaje: opravila konec junija in julija, je treba maline po obiranju obrezati, o boleznih in škodljivcih malin in jagod, o škropljenju zelenjave, o zaščiti pred krompirjevo plesnijo, kakšna je povezava med mravljami in ušmi na sadnem drevju, o pripravku gabeza in koprive, o gojenju ribeza ter kako se znebiti voluharja in krta.


Oddajo je pripravil in vodil Robert Božič.

 

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Slovenska zastava (photo: gov.si) Slovenska zastava (photo: gov.si)

V podporo vladi že 60 tisoč podpisov

Protivladni protestniki na kolesih so včeraj, že četrti petek zapored, zasedli več mest po Sloveniji. Drug del javnosti pa vladi izraža podporo. Koordinacija Združeni za Slovenijo je že pred časom ...

Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay) Bodeča žica (photo: Carlotta Silvestrini / Pixabay)

Medijsko spodkopavanje reda in miru

Še danes me neprijetno spreleti srh, ko se spomnim na divjanje po ljubljanskih ulicah v času druge Janševe vlade. Slišal sem jih samo enkrat, pa še to z Nazorjeve ulice, ne povsem od blizu. Nisem ...

V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay) V Sloveniji imamo številno požrtvovalno zdravniško osebje (photo: Pixabay)

Posamezniki imamo izjemno moč, le zavedamo se je ne

Kriza je odprla številne nove poti in možnosti drugačnega razmišljanja, tudi v šolskem in zdravstvenem sistemu. Bolj jasno se je pokazala vrednost digitalnega okolja, ki nam je omogočalo vsaj ...

Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan) Petra Markič v svojem svetu ustvarjanja z glino  (photo: Matevž Trdan)

Ustvarjanje je nekaj, kar je v nas položil Bog

Življenje je učni poligon, je v oddaji Via positiva, dejala Petra Markič. Njene zgodbe iz gline so nas navdušile za srečanje pred mikrofonom. Ob pogovoru pa smo odkrili, da je njena zgodba širša.