Novomašniki 2018: Primož Meglič, Matic Lesjak, Marko Mrlak, Andrej Penko, Blaž Kernel, Egon Hriberšek, Marko Pavlič

Naš gost: Novomašniki 2018, 2. del

| 25.06.2018, 08:28 Matjaž Merljak

Kako začutiti Gospodov klic, kdo vse spremlja novomašnika na njegovi duhovni poti, kako se veseli dela na župniji, kaj rad posluša, bere, moli ... V drugi oddaji smo predstavili sedem letošnjih novomašnikov, to so bili: Matic Lesjak, Primož Meglič, Marko Mrlak, Andrej Penko, Marko Pavlič, Egon Hriberšek in Blaž Kernel.

Da bi bili z njim

Matic Lesjak (1993) prihaja iz župnije Sveti Jurij ob Taboru, škofija Celje, prvi namig za duhovni poklic je dobil po sveti birmi. Obiskoval je Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani, bival je v Jegličevem dijaškem domu. Gospodov klic je sicer izključeval, "toda bolj kot sem iskal druge vrste študijev, vztrajneje mi je Jezus preko svete maše, adoracije, spovedi in vsakdanjih dogodkov sporočal, da moram vstopiti v Bogoslovno semenišče in se tu pripraviti na duhovništvo." Stari starši so ga vpeljali v versko življenje, na duhovni poti pa je imel pomembno mesto tudi Mirko, nočni vzgojitelj v dijaškem domu. Z njim so 'predebatirali' veliko stvari in on mu je za rojstni dan kupil prvo sveto pismo. Takrat je bil v drugem letniku gimnazije.
Veseli se dela na župniji, rad ima osebni stik z ljudmi ne glede na starost: "Bistvno je, da delamo na kakovosti, ne na številčnosti, da obdržimo zdrava katoliška jedra, kjer bodo ljudje povezani z Jezusom in med seboj."

Eden izmed ljubših svetopisemskih stavkov: Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Jn 3,16)

Najljubši svetnik: bl. Anton Martin Slomšek in sv. Jožefmarija Escrivá
Najljubša knjiga: Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit; To noč sem jo videl
Najljubša pesem: Domovina; Oče, mati, bratje in Marijine
Najljubša molitev: rad moli kratko, s kratkimi vzkliki čez dan
Nova maša: 8. julija v sv. Juriju ob Taboru

V Gospoda zaupam

Primož Meglič (1993) je odraščal v petčlanski družini v župniji Ivančna Gorica v ljubljanski nadškofiji, po gimnaziji Josipa Jurčiča odšel v bogoslovje. Jezusov klic je začutil že v osnovni šoli. Velik zgled mu je bil domači župnik Jože Kastelic. Ob njem je odkrival lepoto duhovniškega poklica in prepoznaval, da je tudi sam poklican. Ob novem župniki Juriju Zadniku se je klic še utrdil.
Pri župnijskem delu se najbolj vidi na področju mladih in ministrantov; širok, odprt prostor, kjer bi morali vsi duhovniki poprijeti, se mu zdi delo za nove duhovne poklice.

K staršem in mladim družinam z otroki od krsta do obhajila - ki se jim bo v prihodnje bolj posvetila Cerkev v Sloveniji, je treba pristopit osebno in najti pot, da bi jih priklicali nazaj, še pravi Primož Meglič.

Najljubši svetnik: sv. Jožef, sv. Janez Marija Vianney
Najljubša knjiga: Dnevnik duše sv. Janeza XXIII.
Najljubša pesem: /
Najljubša molitev: O, sveti Jožef, ti vsekdar ...
Nova maša:8. julija v Ivančni Gorici

Moč se v slabosti spopolnjuje

Andrej Penko (1989) je novomašnik iz Velikih Hrenovic, ki so bile nekdaj v župniji Ubeljsko, zdaj pa so del župnije Hrenovice. Odraščal je v povprečni krščanski družini. Otroštvo in mladost je zaznamovala izguba mame. Umrla je, ko je imel deset let. Po osnovni šoli se je vpisal na srednjo kmetijsko šolo v Šempetru pri Gorici, nato še na višješolski program gozdarske fakultete v Postojni. To je bil v resnici neke vrste odlašanje in čas za prečiščevanje klica v duhovništvo. "Ni se bilo enostavno odločiti, a na koncu so me poti pripeljale do odločitve, da se je ta klic izjasnil."

Že nekaj let vidi, da mu leži delo z mladino, ki mu da zagon, da lahko drug drugemu pomagajo na duhovni poti. "Spremljati družine in delati z in za družine je zelo pomembno. Način dela mora biti tak, da družina ostaja in postaja družina, torej jo podpiramo in vzgajamo. Delo z družinami se mi zdi pomembno zaradi celostnega razvoja vseh generacij," je še dejal Andrej Penko.

Najljubši svetnik: sv. Andrej, apostol
Najljubša knjiga: /
Najljubša pesem: /
Najljubša molitev: Oče naš
Nova maša: 8. julija na Velikem Ubeljskem v župniji Hrenovice

Pogum, vstani, kliče te!

Marko Mrlak (1966) iz Žiri v ljubljanski nadškofiji je v domačem kraju živel 46 let. Naredil je lesarsko tehnično šolo v Škofji Loki. Petnajst let je delal v podjetju, nato imel svoje podjetje za izdelavo stavbnega pohištva. "Bog je potrkal zelo zgodaj, okoli 25-ega, a življenje je nepredvidljivo," a ravno takrat je umrl njegov najstarejši brat in nato še stara mama, "in potem sem ta klic porival v stran, bežal od njega." Naložil sem si precej obveznosti - od službenih do družbenih (dramska skupina), bil je tudi podžupan. Bil je izredni delilec obhajila od 21-ega leta in vsako nedeljo, ko je šel v tabernakelj iskat Najsvetejše, ga je "požgečkalo" pri srcu: Kaj boš storil?

Ves čas je odlašal in prelagal, a na koncu je spoznal, da ne bo nikoli srečen, če se ne spusti v Njegov objem. Njegovo življenje je materialno razpadalo in bil je zadnji čas, da se je odločil za ta korak.

Na duhovni poti so ga spodbujali župniki in kaplani. Puščali so mu svobodo. Edini, ki mu je neposredno rekel, naj gre za duhovnika, je bil župnik Kastelic iz Ivančne Gorice, kjer je opravljal mizarske dela v cerkvi.

Blizu mu je delo s starejšimi, bolnimi in osamljenimi ter generacijo srednjih let. Že pred vstopom v bogoslovje je čutil potrebo, da Cerkev spremlja družine z otroki od krsta do obhajila. Ljudje namreč rabijo stalno pomoč in spremstvo.

Najljubši svetnik: sv. Marko Evangelist
Najljubša knjiga: Spovedna molčečnost
Najljubša pesem: instrumentalna glasba za umiritev
Najljubša molitev: O, Gospa moja, o Mati moja
Nova maša: 8. julija v Žireh

Resnica vas bo osvobodila

Marko Pavlič (1987) prihaja iz Prešernovega mesta Kranj iz osemčlanske družine, en brat je duhovnik. Družina je doživel kot kraj spodbude, skrbi za drugega in kraj odpuščanja, vsekakor je bila gnezdo, kjer je lahko opazoval, kaj je vera in kdo je Kristus. Nikoli ni razmišljal, da bi postal duhovnik, v času srednje šole pa je med ignacijanskimi duhovnimi vajami v tišini doživel globoko notranjo osvoboditev in rodila se je želja, da bi bil z njim. Pri razločevanju mu je pomagal stric p. Andrej Benda, ki ga je vpeljal v ignacijansko duhovnost.
Letos dela kot podravnatelj v okviru jezuitskega kolegija v Ljubljani. Še naprej bo delal s študenti, kjer so potrebe velike, ob vikendih bo pomagal na župniji.

Najljubši svetnik: sv. Ignacij Lojolski
Najljubša knjiga: To noč sem jo videl
Najljubša glasba: klasična glasba, Mozart, Bach, Clair de lune Chopin
Najljubša molitev: Vzemi Gospod in sprejmi (sv. Ignacij)
Nova maša: 1. julija v Kranju

In glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta

Egon Hriberšek (1976) je iz župnije Križevci pri Ljutomeru. Srednjo ekonomsko šolo je končal na Ptuju in diplomiral na fakulteti za gradbeništvo, smer gospodarsko inženirstvo. Pri 27-ih letih, ko je služil kot civilni vojak v Dobrni, je doživel krizo - s punco sta se po nekaj letih razšla. Ni več vedel, kaj naj naredi in prvič v življenju je Gospoda prosil za pomoč.

Takrat je doživel bližino in tolažbo. Po nekaj mesecih je prišla želja, da bi šel po dolgem času k maši in od takrat ni izpustil nedeljske maše. Nato je bil pet let zaposlen v gradbenem podjetju. Iskal je sobo v Mariboru, našel jo je pri jezuitih. Leta 2005 je šel na duhovne vaje k sestri Štefki Logar in takrat ga prvič ni bilo strah razmišljati o duhovnem poklicu. Nato ga je tri leta spremljal je p. Jože Roblek in slednjič je vstopil k jezuitom. Noviciat je opravljal v Genovi, študij teologije pa v Rimu. Z letom 2012 je začel magisterij kot pomočnik v gibanju Najina pot in Šola za zakon Najine poti. Deluje v župniji Ljubljana - Dravlje, kjer je lepa skupnost župljanov in tudi redovna skupnost. Tam je že imel verouk in pripravo na birmo, delal je z odraslim in družinami.

Najljubši svetnik: sv. Ignacij Lojolski
Najljubša knjiga: Pretrgano življenje
Najljubša pesem: Nebeški Jeruzalem
Najljubša molitev: Oče naš
Nova maša: 8. julija v Križevcih pri Ljutomeru

Ti mi boš prižgal svetilko, Gospod, moj Bog bo razsvetlil mojo temo

Blaž Kernel (1992) je doma iz Slavine pri Postojni v koprski škofiji. Oče ima mama sta učitelja,ima mlajša brata in sestro. Obiskoval je škofijsko gimnazijo v Vipavi in nato odšel v semenišče. »Gospodov klic sem začutil zelo zgodaj, a stopiti na pot duhovništva je bila radikalna odločitev.«

V družini so vsak večer skupaj molili, zgled mu je bil domači župnik, pomebno vlogo v njegovem duhovnem življenju je imelo skatvstko gibanje, kjer so bili veliko v naravi in občudovali Stvarnika.

Študira na bibličnem inštututu v Rimu in po posvečenju in novi maši bo študij nadaljeval. Lani je imel pastoralno leto na župniji v Sloveniji. Bilzu mu je bilo obiskovanje bolnikov, delo z mladimi – tudi skavit ter pripraviti doživeto bogoslužje.

Najljubši svetnik: Sveti Pavel
Najljubša knjiga: Bolezen za smrt
Najljubša molitev: molitev srca v vsakem vdihu in izdihu
Nova maša: 1. julija v Slavini

Naslednji oddaji Naš gost z letošnjimi novomašniki prisluhnite prihodnjo soboto, 30. junija 2018, ob 17.05.