FOTO: Drugo pismo z radijskih počitnic: Kako nam je lepo!
Radijski utrip
Drugi dan našega počitnikovanja je bil bolj ali manj namenjen počitku in raziskovanju. Če smo se najprej zbrali pri sveti maši v hotelski dvorani, so po njej številni odšli na bazen ali v morje, pogumni pa so se podali na uro dolgo hojo do mesta Trogir. A vsi pa smo bili v pričakovanju še zadnjega počitnikarja, nadškofa msgr. Alojza Urana.
Vsak dan nas poleg počitniškega časopisa čaka tudi izziv. Drugi dan se je glasil: „Kako nam je lepo!“ Kaj pa pomeni ta izziv? Ves dan smo se namesto običajnega pozdrava, pozdravljali s temi besedami. Z njimi smo pričakali tudi nadškofa Urana, ki je bil ob prihodu deležen prisrčnega sprejema. Ves dan nas je ta pozdrav nagovarjal in vsakemu posebej na obraz pričaral nasmeh, iskrice prijateljstva, ki so se začele iskriti že prvi dan.
Veseli pa smo, da nam je posebne pozdrave v Trogir poslal tudi splitsko-makarski nadškof, metropolit msgr. Marin Barišić. Zapisal je, da posebej pozdravlja nadškofa Urana ter vse romarje Radia Ognjišče. Zaželel nam je prijetno bivanje na prostoru njegove nadškofije in dodal: „Naj Bog blagoslovi celo vaše romanje.“
To, da je bilo res lepo, je zaokrožil folklorni večer, ko smo ob večerji lahko prisluhnili eni od domačih klap. Prepevali so tradicionalne dalmatinske pesmi, ni pa šlo mimo slovenskih pesmi. Vsi, prav vsi so pritegnili pevcem, med sodelavci pa je daleč največ pesmi vedela in se vsake posebej razveselila naša Lidija. Večer je bil tako lep, da so namesto 45 minut s svojim petjem razvajali kar uro in pol.
Današnji dan bo v znamenju dveh fakultativnih izletov v etno selo in na ribji piknik z ladjico. Več o tem pa jutri.
Misel iz pridige v petek, 22. junija 2018
Cerkev je omizje Jezusove zadnje večerje (to delajte v moj spomin) – tu se začne bratstvo.
Cerkev je daritev na Kalvariji (Oče v tvoje roke se izročam – to je vsakdanje življenje.
Cerkev je velikonočno jutro (mir vam bodi) – je novo rojstvo, vstajenje v novo življenje.
Cerkev je družina, katere mati je Marija (glej tvoja mati, pod križem in v dvorani zadnje večerje) – družina, ki moli, ki po Mariji pride do Svetega Duha.
Cerkev je ogenj Svetega Duha (prejeli boste moč iz višave) – je življenje v ljubezni in iz ljubezni.
Cerkev je dom – kjer smo v življenju skupaj z Očetom, našim bratom Jezusom, pod plaščem matere Marije in objeti v Ljubezni Svetega Duha. (Zgodbe/Hiša)
Sobotna razglednica: Primošten in etno vas Dalmati
Med počitnikarji so nekateri, ki želijo uživati na morju in drugi, ki radi odkrivajo nove kraje in zbirajo nova doživetja. Za slednje Kompasovi vodniki pripravijo dodaten program. Tokrat sta na voljo dva izleta. Po zajtrku in maši bodo nekateri odšli do avtobusov in se po obalni cesti odpeljali proti Šibeniku. Na poti jih čaka slikovita obala z marinami in turističnimi naselji na eni ter oljčnimi nasadi, vinogradi in ponekod s tradicionalnimi zaselki na drugi strani. Tudi tiste, ki so bili na radijskih počitnicah v Primoštenu leta 2010, čaka novost. Na vrhu hriba Gaj stoji kar sedemnajst metrov visok kip Loretske Matere Božje. Od tu je verjetno najlepši pogled na Primošten in naprej proti severnemu delu Dalmacije z modrim morjem in otočki. Staro mestno jedro Primoštena, ki je zraslo na gričevnatem polotoku, vrhu katerega stoji cerkev sv. Jurija, nikogar ne pusti ravnodušnega, ko vstopi vanj skozi kamnita mestna vrata. Predviden je kratek postanek v mestu in pozneje še v Šibeniku, ki pod trdnjavskim hribom skriva pravo arhitekturno bogastvo s katedralo sv. Jakoba in Doževo palačo. In za konec etno vas Dalmati. Tu se obeta marsikaj zanimivega, ne le za oči ampak tudi za želodce. V tem delu Dalmacije sta pršut in vino nepogrešljiva. Za konec dneva, ko bomo spet vsi skupaj, pa večer z nadškofom Uranom v hotelski dvorani.
