Na oblast prihajajo ljudje, ki rušijo Slovenijo, ki želijo nazaj v balkanske povezave
Slovenija | 24.06.2018, 00:48
Ob praznovanja dneva državnosti smo v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« z vrhovnima sodnikoma Barbaro in Janom Zobcem spregovorili o poti, ki smo jo prehodili, ter se ozrli na začetne korake. "Napak je bilo kar nekaj. Ključen je ekonomski sistem, ker tukaj niso bile narejene odločilne spremembe," je dejal Jan Zobec, Barbara Zobec pa je izrazila bojazen, da prihajajo na oblast in v ospredje ljudje, ki ne mislijo tako, ki rušijo Slovenijo, ki želijo nazaj v balkanske povezave, zaradi svojih interesov.
Barbara Zobec je v luči praznovanja dneva državnosti dejala, da je velik patriot, tako je bila vzgojena in tudi njeni starši so bili izraziti patrioti. Zato ji ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenijo. "Na našo državo bi morali biti zelo ponosni. Samo dva milijona nas je, slovenski jezik je priznan kot evropski jezik in mislim, da bi morali vsi izražati hvaležnost usodi, da se nam je zgodilo nekaj takega. A se bojim, da prihajajo na oblast in v ospredje ljudje, ki ne mislijo tako, ki rušijo Slovenijo, ki želijo nazaj v balkanske povezave, zaradi svojih interesov. Volivci pa se tega še ne zavedajo. Živimo tako dobro, kot še nikoli nismo, a se tega ne zavedamo."
Jan Zobec je nadaljeval, da ga veseli, da smo Slovenci uresničili svoje tisočletne želje in sanje po samostojni in neodvisni državi. Kakšen privilegij generacije, je poudaril. "V tistih zgodovinskih dneh, ko se je začelo »razsvetljensko gibanje«, gibanje za demokracijo in samostojno državo, pomlad narodov, smo bili vsi naivnega upanja, v navalu demokratizacije, človekovih pravic, ki se je v naslednjih letih čudno potopilo in razkrojilo. Izkazalo se je za naivno. Bilo je še nekaj upanja in dobrih znakov kasneje, a zdaj v 21. stoletju pa gredo stvari samo navzdol. Demokratično misleči bi se morali bolj povezati in zavedati stanja kam gremo, kaj se vse lahko zgodi, kako krhka je demokracija in človekove pravice. Stopiti skupaj in z aktivno državljansko pobudo nekaj narediti."
Na vprašanje o napakah pa je Zobec dejal, da je bilo teh kar nekaj. Ključen se mu zdi ekonomski sistem, ker tukaj niso bile narejene odločilne spremembe. "Ni bilo privatizacije, prisotno je premočno državno lastništvo, vrhunec so banke, NLB, neizmerna bančna luknja, pralnica denarja, povezovanje s kriminalom... Če bi šli radikalno k privatizaciji, bi zgradili močan zasebni sektor, ki je močan branik pred kakršnikoli poskusom totalitarizma. Napaka je tudi premalo zasebnih šol, zaprtje arhivov, ki so tudi uničeni in v nepravih rokah, gre za škodo družbi, zgodovini, nacionalni zavesti, vzgoji, retrospektivi."
Govorili smo tudi o lustraciji v sodstvu. Formalno je bila ta po besedah Zobčeve predvidena. 3. odstavek osmega člena zakona o sodniški službi še sedaj določa, da ne more biti nihče imenovan za sodnika, če huje krši človekove pravice in temeljne svoboščine. "Zakaj to ni zaživelo je pa verjetno več razlogov. Morda je eden od teh dejstvo, da smo z novo demokratično Slovensko državo sodniki dobili trajni mandat in je šel v bistvu v kratkem časovnem obdobju ves sodniški korpus skozi parlament in se ni posvečalo toliko nepozornosti posameznim. Potem o lustraciji v bistvu odločajo sodniki sami o sebi preko personalnega sveta, sodnega sveta. Oni so tisti, ki prvi odločijo ali je sodnik kršil človekove pravice ali ne in mislim, da se je zapletalo samo glede enega sodnika. V zvezi s profesorjem Vilčnikom, kateremu so se gotovo nedvomno kršile človekove pravice in ga je ta proces zaznamoval za vse življenje."
