Jože Bartolj
Miha Močnik
Alen Salihović
Čebela (foto: Pixabay)
Čebela

»Čebelarji imamo dve vrsti paše: zanič in katastrofalno.«

13.06.2018, 14:40 Rok Mihevc

»Živim za čebelarstvo in od čebelarstva", je v Svetovalnici povedal predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev Boris Seražin. Z njim smo se pogovarjali o problemu pašnih virov za čebelarje, prilagajanju na spremenjene klimatske razmere ter zatiranju čebeljih bolezni.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je nastalo pred dobrim letom, glavni namen pa je organiziranje in povezovanje večjih čebelarjev, ker imajo ti drugačne težave kot manjši. »Skupaj najdemo tudi kakšno poslovno poti, ki nas druži.«

Katere so največje težave velikih čebelarjev?

Na prvem mestu so to bolezni, saj brez zdravih čebel ni čebelarjenja, pravi Seražina. »Sledijo ekonomski problemi, kje dobiti primerno pašo, kako razporejati pašo in potem, ko med že pridelamo, kako ga najbolje prodati, na kakšen način se organizirati in kako nastopiti na trgu.« Ker je čebelarjev vse več, počasi postaja težava, kako osvojiti tuje trge in kako se združiti. »Naš največji čebelar ima 2500 panjev, a v tujini je to majhno. Ne pomenimo neke ekonomske sile, zato je nujno združevanje.«

Država pa razlik med majhnimi in veliki čebelarji ne dela, kar za slednje predstavlja problem, je opozoril naš sogovornik. »S trenutnimi sistemi podpor si veliki ne moremo veliko pomagati. Izobraževalni sistem je za majhnega čebelarja, potrebne so izboljšave.« Težava je tudi, ker so majhni čebelarji lokacijsko med večjimi. »Če ljubiteljski čebelar naredi zdravstveno težavo na dveh panjih, se mu to ne bo poznalo, a ta lahko uniči še večje čebelarje v bližnji okolici, s tem pa ni šale.« Zato je potrebno uvesti sistem kazni, pravi Seražina. »Kaznuje naj se malomarnost

Predpisi so, a se kontrola ne izvaja tako kot bi se morala. Kakovost medu preverja Urad za varno hrane in zadnji rezultati so bili po njegovem mnenju katastrofalni. Prav ponarejen med na policah slovenskih trgovcev je trenutno najbolj pereča tema; med 18 odvzetimi vzorci medu pri štirih opaziti neskladja. »Ne vemo točno koliko medu pride čez mejo, koliko tega so čebelarji kupili in prodajajo kot najboljši slovenski med.« Razlika za med, 2€ ali 10€ za liter pove veliko.

Kako razlikujemo med dobrim medom in poceni ponaredkom?

»Težka bo,« je jasen Boris Seražina. Klasične metode analize medu namreč preživijo vsi ponaredki. »Tega ne moreš ugotoviti brez posebne analize. Tudi ponarejevalci so se izboljšali in je že težje odgovoriti.« Veliko lažje je odgovoriti na vprašanje, kakšna je razlika med dobrim in slabim medom. »Med mora biti gosto tekoč. Če je kakovosten, kozarec obrneš na glavo in pokrovček še nekaj časa ne bo umazan.«

Kranjska sivka
Kranjska sivka © Marjan Papež

»Živim za čebelarstvo in od čebelarstva«

Združenje vključuje več kot 60 članov, ki imajo skupaj 16 tisoč panjev, v njihovi oskrbi pa je skoraj 15% slovenskih čebel. Z njimi pridelajo povprečno 400 ton medu letno, kar ob normalni letini, ko je pridelek 2000 ton, pomeni skoraj 25% vsega medu v Sloveniji. »Na promet ponaredki vplivajo tako, da znižujejo ceno, posledično ekonomičnost, prihaja do težjega nastopa na trgu. Več energije vlagamo v prodajo in na koncu je čebelarjenje nasploh težko.« Tudi paše so iz leta v leto slabše, letos bo sicer malo boljše. »Večkrat se pošalim, da imamo čebelarji dve vrsti paše, zanič in katastrofalno. Potem so potrebne akcije in ukrepi, da sploh preživimo.


Oddajo je pripravil in vodil Alen Salihović.
Bi vas zanimalo še kaj podobnega?

Pomembno: Prosimo, da se pri komentiranju držite spletnega bontona in pravil našega spletnega portala. Pridržujemo si pravico moderiranja.

Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc) Nadškof Alojz Uran (photo: Rok Mihevc)

Prva obletnica smrti nadškofa Alojza Urana

Pred letom dni se je prav na veliko soboto od nas poslovil upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran. Ob tej obletnici je bila načrtovana sveta maša v ljubljanski stolnici, da bi se je lahko ...

Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO) Bo še slišati slovensko govorjeno besedo? (photo: ARO)

Zgodba o krvosesih in birokratih. In virusu.

Vsak človek v življenju doživi kaj izjemnega ali nenavadnega, kar ga nato spremlja vse nadaljnje dni. V spominu se počasi utapljata prva in druga svetovna vojna, vedno manj je tudi pričevalcev o ...

Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv) Dijakinje z videom sporočajo, da zmoremo.  (photo: Osebni arhiv)

Dijaki sporočajo: Zmoremo!

Na Radio Ognjišče je pisala dijakinja Gaja Viler, ki obiskuje program predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli. Pred tretjo ustavitvijo javnega življenja, zaradi upočasnitve širjenja virusa, so s ...

Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay) Cepljenje (photo: Katja Fuhlert / Pixabay)

Kristjani in cepljenje?

Cepljenje predstavlja ta trenutek eno najpomembnejših in vročih vprašanj, s katerim se ukvarjajo vlade, zdravstvena ministrstva in posamezniki po vsem svetu. Na začetku leta je kazalo, da bomo z ...

S. Nikolina (photo: Izidor Šček) S. Nikolina (photo: Izidor Šček)

S. Nikolina: Pripravimo jedi za velikonočni žegen

Prvi dnevi velikega tedna so še delavniški. Gospodinje in gospodinjci imajo polne roke dela s pripravljanjem prazničnih jedi. O tem smo govorili tudi v Svetovalnici s sestro Nikolino.