Vsiljevanje LGBT ideologije: Naivni smo, zadev se lotevamo na napačnem koncu

Slovenija | 13.06.2018, 18:05 Marta Jerebič

Medtem ko Filozofska fakulteta želi ženski spol narediti za nevtralnega, Amnesty International pa po šolah propagira teorijo spola, LGBT-jevska ideologija vse pogosteje prikrito in odkrito prihaja prek knjig, filmov, risank in glasbe. O tem so v oddaji Pogovor o … spregovorili mag. Mojca Belcl Magdič, ki v Rimu končuje doktorat iz ženskih študijev in teorije spola, dramski igralec Gregor Čušin in Tomaž Sokol s portala iskreni.net.

LGBT ideologija je zrasla iz feminizma in ima opraviti s posebno interpretacijo človeške narave, spola, identitete, razlike med moškima in žensko. Je v nasprotju s krščansko antropologijo. »Če vemo, da sta spola dva, oni rečejo, da je spolov več, da ni enotne spolne usmerjenosti, ki bi veljala za vse, da zakon ni vezan na različnost med spoloma, družina ni mama, oče in otroci. Imajo drugačen pogled in pravijo, da je naš pogled stereotipen,« je pojasnila mag. Mojca Belcl Magdič. LGBT in teorija spola se prepletata in se dopolnjujeta, spodbujata neomejeno svobodo in poudarjata, da ni resnice.

Kdo je v ozadju te ideologije, je težko reči, pravi Tomaž Sokol. Finančno je podprta s strani Združenih narodov. In kaj želijo doseči? Tomaž Sokol izpostavlja tri nivoje. Ljudje z drugačno spolno usmerjenostjo si želijo urediti status, normalizirati svoje stanje v družbi. Politiki si njihove glasove pridobivajo s tem, da jih financirajo. Predvsem pa gre za boj med Satanom in Bogom.

»Naša naloga je, da se postavimo na Božjo stran,« je poudaril dramski igralec Gregor Čušin. Po njegovih besedah je vse to, kar se dogaja, načrtno in nenačrtno. »To da so si dali v načrt, ni bilo načrtovano, ker oni pač taki so. Vsi ti avtorji, ustvarjalci in umetniki, vsi ti ljudje delajo iz svoje rane, bolečine in prizadetosti. Človek, ki se odpove Bogu, ima gen čaščenja, ima oltar, na katerega nekaj postavi. Tudi če nič, časti praznino ali samega sebe. Če umakneš Boga, se poruši naraven svet.«

Otroci vsebine vsrkavajo kot goba, je opozoril Čušin. "In karkoli ta goba posrka, je v njej veliko časa. Če mislimo, da pri 8 letih nanj to ne vpliva, bodo vsebine, ki jih »požira«, na plano gotovo prišle v najstniških letih."

Zakaj pišejo avtorji takšne stvari? Ker enost zanikajo in se zavzemajo za enakost. A ta enakost je nemogoča, ker je v božjem redu zapisana drugače, je pojasnil Čušin.

Ko smo torej z vseh strani bombardirani s temi vsebinami, ne gre drugače, kot da zaupamo svojim otrokom. »Če jim nekaj prepovemo, ustvarimo prepovedan sad, ki je še bolj vabljiv. A če imajo otroci dovolj močan model, jih nobena stvar ne bo zmedla. Npr. če veš, da je sladkana pijača slaba, je ne boš kupil in mu boš raje ponudil nekaj zdravega. A z njo se bo otrok srečal v šoli, pri prijatelju...« Nemogoče je prebrati, gledati, poslušati, kaj vse otrok absorbira. »Naivni smo in se zadev lotevamo na napačnem koncu. Ne »napadajmo« stvari, ki imajo vpliv na naše otroke, ampak njih vzgojimo v močne bojevnike in samostojne odrasle osebnosti. Da se bo znal sam zoperstaviti … Rešitev je, da spodbudimo naše otroke, da so pisatelji, umetniki, igralci, filmarji in da bodo vplivali na kulturo. Če umetnost vpliva na družbo bolj kot družba na umetnost, moramo vzgojiti umetnike, da bodo vplivali na družbo.«

Glasba in video spoti so po besedah Čušina najbolj nevarni, ker jih ignoriramo in ne opazimo.