Izredni evropski vrh o migracijah brez sklepov, a z več razumevanja

Svet | 25.06.2018, 18:10

Voditelji 16 držav Evropske unije in njenih ustanov so se konec tedna zbrali na izrednem vrhu o migracijah. Srečanje v Bruslju je minilo brez sklepov, a udeleženci so z njega večinoma odšli precej zadovoljni. Kot so poudarili, so izmenjali mnenja, jasno izrazili stališča in pretresli nekatere ideje. V prihodnjih dneh morajo po dodatnem premisleku slediti konkretne odločitve.

Nemška kanclerka Angela Merkel je omenila možnost rešitve azilnega spora na ravni povezave. "Izražene je bilo veliko dobre volje in z izjemo nekaterih razlik tudi veliko podobnosti," je dodala. Ali bo s posameznimi državami mogoče doseči hitre rešitve, ni želela ugibati. Kot je napovedala, bo dneve do rednega vrha Evropske unije in tudi zatem zaznamovalo nadaljnje iskanje rešitev. Merklova je doma pod izjemnim pritiskom, da do srečanja vseh voditeljev povezave, ki bo v četrtek in petek, na ravni Evropske unije najde način za zaustavitev prihodov prosilcev za azil, ki so se registrirali v ostalih državah, v Nemčijo. Če ne bo rešitve, ki bi bila pogodu tudi bavarski Krščansko-socialni uniji, notranji minister Horst Seehofer grozi z zaprtjem meje. Udeleženci izrednega vrha so se po besedah Merklove strinjali, da bi morala povezava zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje in da so vse države odgovorne za vse vidike migracijskega vprašanja. "Držav vstopa ne moremo pustiti samih, saj bi to pomenilo, da morajo tudi vse težave reševati same," je bila jasna. A hkrati je posvarila, da migranti ne morejo prosto izbirati, katera država naj obravnava njihovo prošnjo za azil.

Španski premier Pedro Sanchez je prav tako pozdravil nadaljnje korake, čeprav voditelji 16 držav in ustanov Evropske unije niso sprejeli nobenih sklepov. Po njegovem obstaja skupno stališče, da je o številnih idejah vredno razmisliti. Kot je pojasnil Sanchez, so se vsi strinjali, da je pri reševanju migracijskega vprašanja ključna evropska vizija, saj gre za skupno odgovornost za skupne izzive.

Po oceni malteškega premierja Josefa Muscata je srečanje minilo bolje od pričakovanj. Ocenil je, da so vsi jasno izrazili svoje mnenje, kar je nujno za medsebojno razumevanje v prihodnjih tednih. Hkrati je opozoril, da morajo temu slediti dejanja. "Smo v položaju, ko gre za odločitve. Razmere v prihodnjih dneh ne smejo eskalirati," je opozoril.

Zadovoljen je tudi italijanski premier Giuseppe Conte. "V dozdajšnji razpravi smo zastavili pravo smer," je ugotavljal.

Hrvaški premier Andrej Plenković je zatrdil, da bo njegova država zaščitila svoje nacionalne interese, če bodo ostale članice Evropske unije vračale migrante tja, kjer so prvič vstopili vanjo. "Kar se tiče Hrvaške, ta skoraj v nobenem primeru ni država prvega vstopa na ozemlje Evropske unije, ampak najmanj drugega," je menil. "Zato želimo natančno, proporcionalno in jasno spremljanje teh vstopov."

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je ocenil, da je bila rdeča nit srečanja v Bruslju skladna s pričakovanji naše države. "Odkrita in konstruktivna razprava med voditelji članic povezave, ki nas migracijski pritiski najbolj zadevajo, je dobra podlaga za nadaljnje rešitve, o katerih bomo razpravljali in odločali na zasedanju Evropskega sveta konec tedna," so Cerarjev pogled strnili v njegovem kabinetu. Ob nujnosti celovitih skupnih odzivov je Cerar poudaril pomen varnosti in humanosti ter potrebo po konkretnih aktivnostih in pomoči državam Zahodnega Balkana. "Določeni tokovi migracij se na tem območju že krepijo, zato ga ne smemo zanemariti, vzporedno ob tem, ko obravnavamo denimo krizne razmere na področju med Afriko in Italijo."

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je prav danes obiskal Libijo in o reševanju migracijske krize govoril s predstavniki te države. Pozval je k okrepitvi tako libijskih kot zunanjih meja Evropske unije, a ob tem zagotovil polno spoštovanje libijske suverenosti. Tripoliju je napovedal tudi povečanje sredstev za razvojno pomoč in tudi ustanovitev migracijskih centrov na južni meji Libije. A to so tamkajšnje oblasti že zavrnile, namestnik premierja Ahmed Majtik je sporočil, da tega na svojem ozemlju ne bodo dopustili. "Podpiramo kakršen koli libijski državni program, ki temelji na partnerstvu med nami in Evropsko unijo prek Italije. Libija je zaradi migracijske krize veliko pretrpela. Toliko kot Italija ali še več," je dejal. Libija v prvi polovici septembra načrtuje konferenco o migracijah, na katero je povabila tudi evropske partnerje.