NATO
Obrambni ministri Nata v senci nesoglasij med Evropsko unijo in ZDA
Svet |
V Bruslju so se zbrali obrambni ministri članic Nata. Pripraviti morajo izhodišča za vrhunsko srečanje Severnoatlantskega zavezništva, ki bo čez pet tednov in bo namenjeno obrambnim izdatkom. Današnje in jutrišnje pogovore v belgijski prestolnici bodo zasenčila nesoglasja med Evropsko unijo in ZDA, predvsem na področju trgovine in pri vprašanju iranskega jedrskega programa. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ne skriva zaskrbljenosti, a po drugi strani poudarja trdnost odnosov.
Stoltenberg je spomnil, da Nato sestavljajo članice z različnimi zgodovinami in geografskimi položaji, tako imajo včasih tudi različne poglede na resna vprašanja. "Prav s tem se trenutno soočamo. Vidimo razlike na področju trgovine, pri vprašanjih, povezanih s podnebnimi spremembami, pri Pariškem sporazumu in tudi pri iranskem jedrskem dogovoru." Prvi mož Nata je spomnil na vrsto resnih nesoglasij med članicami v preteklosti, a dodal, da so se kljub temu zmogle znova in znova združiti okrog jedrne naloge vzajemnega varovanja in obrambe. "Moja glavna odgovornost je to zagotoviti tudi v prihodnje, kljub razlikam, ki jih zaznavamo." Stoltenberg verjame, da je negativne posledice nesoglasij med Evropsko unijo in ZDA mogoče omejiti ter zagotoviti, da ne bodo oslabile Nata. "Spore jemljem zelo resno, a hkrati me spodbuja dejstvo, da se je čezatlantska vez, ko gre za varnostno sodelovanje, v zadnjih nekaj letih dejansko okrepila."
Osrednja tema tako zasedanja obrambnih ministrov Nata in predvidoma tudi julijskega vrha bo vprašanje krepitve obrambnih izdatkov. Po Stoltenbergovih besedah je trend pozitiven. "Vse zaveznice so prenehale zmanjševati izdatke za obrambo. Začele so jih povečevati. Začeli smo drugače razmišljati, gremo v pravo smer, a je pred nami še dolga pot." Ko gre za obseg obrambnega proračuna, je Slovenija med najslabšimi. Leta 2024 naj bi dosegla 1,14 odstotka BDP, medtem ko je Natov cilj dva odstotka.
