Lani najnižja stopnja samooskrbe pri sadju, zelenjavi in medu

Kmetijstvo | 25.06.2018, 10:25

Slovenija je bila po prehranskih bilancah lani najmanj samooskrbna s sadjem, zelenjavo in medom, najbolj pa z mesom. Na tako stanje je v veliki meri vplivalo vreme. Zaradi slabih vremenskih razmer bo tudi pšenice letos manj, slabša se tudi njena kakovost.

Slovenija uspešno črpa evropski denar za kmetijske subvencije, kljub temu pa se znižuje samooskrba s hrano, uvoz kmetijskih izdelkov narašča, premalo je tudi vlaganja v ekološko kmetijstvo. 

Lani je Slovenija za pomoč kmetijstvu namenila nekaj manj kot 270 milijonov evrov. Večina denarja, kar 230 milijonov, je bila izplačana iz evropskih skladov, kar Slovenijo uvršča med najučinkovitejše države pri črpanju evropskih sredstev na tem področju.

Prebivalec Slovenije je lani za hrano porabil 121 kilogramov žit, 113 kilogramov zelenjave, 71 kilogramov svežega sadja, 93 kilogramov mesa, 68 kilogramov krompirja, 12 kilogramov jajc in skoraj kilogram medu, kažejo izračuni statističnega urada.

Vreme je krivo, da je bila lani zelo slaba letina sadja in smo imeli le 21-odstotno stopnjo samooskrbe. Nizka stopnja samooskrbe je bila tudi pri zelenjavi (39-odstotna), medu (45-odstotna) in krompirju (50-odstotna). Lani so kmetje, kot kažejo začasni podatki, pridelali skoraj 550 tisoč ton žit, ob porabi več kot 865 tisoč ton pa je bila stopnja samooskrbe precej nizka, 63-odstotna. Zaradi spomladanske pozebe so sadjarji lani pridelali le približno 40 tisoč ton svežega sadja, pojedli pa smo ga več kot 185 tisoč ton.

Tudi pšenice bo letos manj za 20 do 30 odstotkov, kakovost je slabša, dogovora o cenah v žitni verigi pa najverjetneje ne bo. V teh dneh bodo v Prekmurju začeli z žetvijo. Kakšno je dejansko stanje na trgu, bodo pogajalci v verigi ugotavljali prihodnjo sredo, vsaj tako je bilo slišati na nedavnem tradicionalnem strokovnem srečanju o pšenici na soboški biotehniški šoli.