Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Helena KrižnikHelena Križnik

Barbara in Jan Zobec o "orkestriranem" napadu "globoke države"

| 19.06.2018, 10:23

V minulih dneh se je znova razplamtela zgodba o ravnanju pravosodnega policista na vrhovnega sodnika Jana Zobca. Ta policistu očita napad ob vstopu na sodišče. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ki je sprva Zobca podprl je po ogledu posnetka mnenje spremili. Zobec je od predsednika že zahteval opravičilo. Da gre za »orkestriran« napad s strani »globoke države«, je Zobec dejal za oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« na Radiu Ognjišče. Tako on kot vrhovna sodnica Barbara Zobec, sta do pogrevanja zgodbe zelo kritična.

Zobec je uvodoma dejal, da javno objavljen posnetek dogodka jasno kaže, kaj se je zgodilo. Potrjuje tisto, kar je povedal. Preseneča pa ga, zakaj takšna afera, ki je napolnila tako elektronske kot klasične medije in zakaj zanikanje tistega, kar je razvidno iz posnetka. Odgovor vidi najprej v tem, da se je zameril tako imenovani »globoki državi«, kot ustavni sodnik s svojim glasovanjem in ločenimi mnenji, ki mnogim niso bila po volji. "Argumenti niso bili po volji »globoki državi« in me je potrebno povsem diskreditirati. Ker, če diskreditiraš pisca ločenih mnenj, diskreditiraš potem tudi ta ločena mnenja. In če diskreditiraš pisca nekih tekstov s katerimi se ne strinjaš, zoper katere nimaš argumentov, potrem sem z njim opravil. In to je najlažji način, kako potolči njegove argumente. Ne z argumenti, ampak s tem, da ga osebno diskreditiraš."

Stanje je primerjal z Orwellovo Oceanijo. "Laž je resnica. Če vidite na ekranu 2+2=4. Ne, narobe! 2+2=5 in, če to ponavljajte in tako so režimski mediji nad katerimi drži roko globoka država, potem ni težko potegniti teh sklepov. Ampak, ko pa vidiš, da se hkrati z neko sinhronizacijo pojavi še predsednik vrhovnega sodišča, ki pove isto in potem, ko mu zastaviš vprašanja, kje konkretno se moja izjava ne ujema s tem, kar je na posnetku, in reče poišči si odgovore kar sam, pove vse."

V tej zgodbi vidi še eno sporočilo, ki se glasi: "Bodite pohlevni.« »Sodniki bodite ponižni, pokorni, pozabite na svoje intelektualne sposobnosti, pozabite na razum, vključite pokornost. To je sporočilo. Temu se bom, dokler sem živ in bom tukaj, upiral do konca. Boril se bom za notranjo neodvisnost sodnikov zato, da bodo lahko razvili soje intelektualne potenciale, jih pokazali in pogumno stali za svojimi stališči."

Da gre za orkestrirano gonjo pa kaže že dogajanje iz decembra lani, pa je spomnila vrhovna sodnica Barbara Zobec. "Predsednik okrožnega sodišča je takrat odredil zbiranje podpisov, ker ni razumel ali ni hotel razumeti prispodobe v zvezi s stranskim vhodom, vendar je očitno podcenil intelekt sodnikov in njihovo pokončnost. Ti so namreč večinsko zavrnili te podpise."

Obema pa se zid sporno tudi navodilo: "Pri čemer je zanimiva še manira v kateri je to izrekel. Naslovil je vodjem oddelkov: Priskrbite mi podpise. Največ možnih podpisov. Priskrbite: ukazovalno, avtoritarno in to je popolnoma v navskrižju s temeljnimi postulati sodniške neodvisnosti."

Zobčeva je še dejala, da se problem slovenskega sodstva skriva tudi v vodstvenem kadru. "Z mladimi kadri prihajajo na sodišče zelo izobraženi ljudje. Problem je bolj vodstveni kader. V tem primeru pa ne bi rekla, da gre za pozitivno selekcijo. Če pogledate vertikalo na Tavčarjevi. Kdaj je imelo vrhovno sodišče največji ugled in tudi sodstvo? Ko je bil predsednik Mitja Deisinger – je pisec komentarja, kultiviran, ugleden človek. Pred njim je bil Boris Štrozak, prav tako uveljavljen civilist, spoštovan, citiran. Tudi naslednik Deisingerja Franc Testen – šlo je za nekdanjega ustavnega sodnika, ki se je proslavil s svojimi ločenimi mnenji. Potem se je pa začela degradacija. Če pogledate sedaj predsednike sodišč na Tavčarjevi, in če pogledate v COBISS ni nikakršnih zadetkov. Niso pustili nikakršne sledi v svojih odločbah. Tako, da ne vem na podlagi česa so prišli do položajev," se je vprašala Zobčeva.

Sicer sta vrhovna sodnika v luči praznovanja dneva državnosti predstavila svoj pogled na prehojeno pot ter se ozrla na začetne korake.

Prisluhnite posnetku oddaje.

Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc) Tjaša in Uroš Steklasa (photo: Rok Mihevc)

Do konca koncerta Klic dobrote zbrali ...

Slovenska karitas je pripavila že 34. dobrodelni koncert Klic dobrote za slovenske družine v stiski. Iz dvorane Golovec v Celju so ga lahko neposredno spremljali gledalci RTV SLO 1 in poslušalci ...

Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc) Skupinska fotografija radijskih sodelavcev (photo: Rok Mihevc)

30 let največje slovenske župnije

28. november je za Radio Ognjišče že tri desetletja prazničen. Na ta dan leta 1994 smo v ljubljanskem studiu, ki se nahaja v polkletnih prostorih Zavoda svetega Stanislava, začeli z oddajanjem ...

Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc) Franci Trstenjak, Valentin Areh, Tanja Dominko, Danijel Poslek in Aljoša Rehar (photo: Rok Mihevc)

30 let Radia Ognjišče: O medijih z mediji

V oddaji Pogovor o smo gostili pomembne soustvarjalce slovenskega medijskega prostora in se posvetili aktualnemu stanju in spremembam v preteklih treh desetletjih. Med sogovorniki so bili ...