Nadškofija Ljubljana v odgovoru na razlastitev pokopališča v Šentvidu: V postopkih MOL-a se kaže nova oblika nacionalizacije premoženja
Poročali smo, da želi Mestna občina Ljubljana župnijo Šentvid nad Ljubljano razlastiti pokopališča in kapele, v kateri je pokopan tudi narodni buditelj Blaž Potočnik. Na dogajanje se je na pobudo Radia Ognjišče, danes odzvala tudi Nadškofija Ljubljana. Kot so zapisali na Tiskovnem uradu je postopek MOL-a nekoliko presenetljiv, v celoti pa podpirajo prizadevanja tako župnije, kot Četrtne skupnosti in Društva Blaž Potočnikova čitalnica, ki so se odločno zavzeli proti razlastitvi.
Na Tiskovnem uradu Nadškofije Ljubljana so zapisali, da kapele, križi in druga znamenja, ki so jih naši predniki in jih tudi mi danes še gradimo v spomin na določene dogodke, velikokrat pa iz zaobljube, so sakralni objekti ne glede na to, ali se držijo cerkve ali ne. »Postavljeni ali zgrajeni so bili iz vere kot znamenje hvaležnosti Bogu in kot takšni ne morejo biti namenjeni za posvetno rabo,« so zapisali ter dodali, da je dejstvo, da je je velika večina pokopališč v Republiki Sloveniji v lasti župnij, se pravi občestva vernikov in prebivalcev določenega področja. »Šele v novejšem času so začela pokopališča nastajati tudi pod oblastjo državnih ustanov, kot so občine. Nobena župnija ni nikoli nikomur preprečevala, da bi bil pokopan na pokopališču in vsa pokopališča danes upravljajo ponekod krajevne skupnosti drugod pa komunalna podjetja posameznih krajev. Zato postopek Mestne občine Ljubljana toliko bolj preseneča,« so bili jasni v odgovoru na naše novinarsko vprašanje.
Poudarili so, da je nadškofija Ljubljana odločno na strani župnije Ljubljana-Šentvid in njenega župnika Ivana Jagodica, in se strinja s Stališčem Četrtne skupnosti MOL Šentvid kakor tudi s Stališčem Društva Blaž Potočnikova čitalnica. »Vsem tem skupinam ljudi MOL hoče vzeti nekaj, za kar so njihovi predniki skrbeli z vsem spoštovanjem do svojih pokojnih, in za kar danes skrbijo oni sami in to doživljajo kot del svoje dediščine. Nobena državna ustanova nima pravice, da kot javno dobro razglasi nekaj, kar je ves čas služilo vsem prebivalcem nekega kraja, da bi si potem to lahko prilastila. V postopkih MOL-a se kaže nova oblika nacionalizacije premoženja, ki služi vsem ljudem, z nacionalizacijo pa imamo že v preteklosti preveč slabe izkušnje, da bi jo danes lahko mirno dopustili in sprejeli. Zato podpiramo prizadevanja župnije Ljubljana-Šentvid in krajanov Četrtne skupnosti MOL Šentvid pri njihovih dednih in zakonitih pravicah, da pokopališče kot doslej tudi v prihodnje ostane v njihovi lasti,« je v imenu Nadškofije Ljubljana zapisal Boštjan Prevc.
