VIDEO: Po lepi modri Donavi

| 24.09.2018, 10:01

Radio Ognjišče in agencija Aritours sta od 14. do 16. septembra 2018 pripravila potovanje »PO LEPI MODRI DONAVI«. Trije avtobusi izletnikov so obiskali Dunaj, Linz, St. Florian, Melk in Krems, za duhovno vodstvo pa je poskrbel glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

Prvi dan je bil namenjen avguštinskega samostana St. Florian, ki sodi med največje bisere avstrijskega baroka in velja za center kulturnega dogajanja Gornje Avstrije. Tukaj je deloval in je danes tudi pokopan slavni skladatelj Anton Bruckner. Ogledali so si čudovito samostansko baziliko, katere največji zaklad so Brucknerjeve orgle, s 7.386 piščalmi največje cerkvene orgle Avstrije. Sveto mašo je daroval in zbrane nagovoril glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak: »Kristjani se ne moremo in tudi ne smemo nikoli in nikdar odpovedati svetemu križu, tudi tam ne, kjer bi ga radi nekateri odstranili iz javnosti in celo iz zasebnosti. Kako pomenljivo je pred leti dejal nemški škof Walter Mixa: “Križ je znamenje življenja, je znamenje zmage nad satanom in njegovimi gnusnimi spletkami. To je treba odločno povedati vsem tistim, ki hočejo križ odstraniti iz javnosti. Kjer križ odstranimo, damo prosto pot zlu. Križ je znamenje za pravi red življenja in smisla ter varuje človeka pred ošabnostjo”. Dragi bratje in sestre, naj bo za vsakogar izmed nas sveti križ najdragocenejše in najpomembnejše znamenje, ob katerem se bomo počutili varno, počutili pogumni, veseli in polni upanja, predvsem pa se bomo s križem borili zoper vse hudičeve zarote in zli namene.«

Po maši so pot nadaljevali do glavnega mesta Gornje Avstrije Linza. Mesto so ustanovili Rimljani, ki so ga imenovali Lentia, po keltskem imenu »lentos« (zavoj). Staro mestno jedro očara s pomembnimi renesančnimi zgradbami, med katerimi izstopata deželna hiša in stara mestna hiša s svojim ličnim arkadnim dvoriščem. V trinadstropni Mozartovi hiši je Wolfgang Amadeus leta 1783 skomponiral svojo Linško simfonijo. Cerkev sv. Martina, del katere izhaja iz leta 788, je izvorno najstarejša ohranjena cerkev v Avstriji; skupaj z novo katedralo je največja cerkev v državi. Nato so se z osrednjega trga z najbolj strmo adhezijsko železnico Evrope, vzpneli na hrib Pöstlingberg, ki velja za eno glavnih znamenitosti mesta. Na hribu kraljuje mogočna baročna bazilika, z razgledne terase pa se nam odpre čudovit pogled na mesto.

Drugi dan so začeli z ogledom benediktinske opatije Melk, ki kraljuje na skalnatem pobočju nad Donavo. Začetki samostana segajo v 11. stol., današnjo podobo pa je dobil v 18. stol. Melk slovi kot najpomembnejša stvaritev avstrijske baročne umetnosti. Po mogočnem stopnišču so se povzpeli do cesarskih soban, muzeja, marmorne dvorane in čudovite knjižnice, kjer je več kot 100.000 knjig. Sveta maša je bila v čudoviti baročni cerkvi, zbrane pa je nagovoril odgovorni urednik Radia Ognjišče Tadej Sadar. »Vsakokrat, ko izpolnimo razlog, zaradi katerega smo bili rojeni, zazvenimo v harmoniji z večnostjo in postajamo sveti, nesmrtni. In ta razlog je vedno ljubezen do drugega. Večinoma moramo za to plačati ceno in ta je, da izgubimo nekaj svojega, ponos, svoj prav, položaj. To pa so prav tiste stvari, ki se jih oklepamo kot kakšni zasvojenci, odvisni od nenehnega zadevanja z občutkom lastne pomembnosti. »Če človek k stvarstvu pristopa nasilno in mu vsiljuje svojo voljo, ga s tem potiska v zlaganost in odvrača od njegovega resničnega smisla,« pravi pater Marko Ivan Rupnik in nadaljuje: »Svet ne služi več ustvarjanju prizorišča za srečanje med ljudmi, kot priložnost za darovanje, ampak za posameznikovo samouveljavitveno in posedovalno korist.«

Po maši je sledilo nepozabno doživetje. Z ladjo so se popeljali po Donavi v najlepšem delu doline skozi Wachau, ki je največje vinorodno območje Avstrije. Med vožnjo občudujemo vinograde, slikovite vasi, razvaline nekoč slavnih trdnjav, ... Ladjo so zapustili v Kremsu, kjer je doma tudi dobra hrana in odlično vino. O slednjem so se prepričali z degustacijo odličnih wachauskih vin v eni od številnih kleti.

Zadnji dan je bil v znamenju cesarskega Dunaja. Mesto ob lepi modri Donavi je ena najlepših svetovnih prestolnic, kjer se na vsakem koraku srečujemo z bogato zapuščino preteklosti. Po prihodu v avstrijsko glavno mesto so naprej obiščemo cesarski dvorec Schönbrunn, ki sodi med najpomembnejše kulturne znamenitosti mesta. Mogočna in razkošno opremljena zgradba je bila v začetku 18. stol. dograjena po vzoru kraljeve palače v Versaillesu in je od leta 1996 zaradi svoje edinstvenosti na seznamu Unescove svetovne kulturne dediščine. Ogled Dunaja so nadaljevali z vožnjo po znamenitem »Ringu«. Nato pa se sprehodili mimo gradu Hofburg, po starem mestnem središču mimo cerkve sv. Petra ter po Grabnu, z znamenitim kužnim znamenjem, sprehod pa zaključimo pri katedrali sv. Štefana, največji arhitekturni znamenitosti mesta, ki velja za eno najpomembnejših gotskih stavb v Evropi.

Za konec romarskega popotovanja so se zapeljali do cerkve na Steinhofu, ki je ena največjih znamenitosti Dunaja in simbol napredka mesta ob prehodu stoletja - mojstrovina slavnega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem se je učil tudi naš Plečnik. Zbrane je med mašo nagovoril urednik msgr. Franci Trstenjak: »Med božjim in človeškim živimo in nihamo, se navdušujemo in obupujemo, padamo in vstajamo. Živimo in nihamo med resnico in lažjo, med svetlobo in temo, med ideali in zablodami, med zmagami in porazi, med Bogom in satanom. Takšni smo, bomo rekli, večna uganka sebi in drugim, nedoumni in nedosledni med svojim spoznanjem in ravnanjem. Žal, večidel ne mislimo na to, kar je božjega, ampak kar je človeškega, pa čeprav imamo ob tem veliko slabih izkušenj, čeprav čutimo in doživljamo, da nas zgolj človeško ne more zadovoljiti in osrečiti, marveč nas pusti prazne in ogoljufane. Preprosto lahko rečemo: čeprav se tolikokrat opečemo, še vedno radi primemo za vroče. Bratje in sestre! Kristus nas vabi, da gremo za njim, se odpovedujemo sebi, se prepuščamo božjemu delovanju in sprejemamo svoj križ. Pomeni pa tudi to, da sprejemamo življenje takšno kot je, torej tudi s trpljenjem in ne bežimo pred njim.«