Pregled domačih dogodkov od petka, 27. aprila, do petka, 4. maja
Slovenija | 05.05.2018, 11:24 Tanja Dominko
Teden, ki se izteka, je prinesel predvsem dobršno mero dela prostih dni, a ne za vse državljane, saj jih je kar nekaj moralo na delo, zaposleni pa so bili tudi marsikateri politiki, nekateri s predvolilno kampanjo, drugi prvomajskim golažem, tretji pa so se morali prilagoditi urniku, ki velja v Bruslju in 27. aprila in 2. maja pač ne pozna kot prostega dne. Tako je v Bruslju potekala ustna obravnava v Bruslju o slovenskem pismu o tožbi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe. Preden preidemo k vsebini pogovorov pa povejmo še, da je bil letošnji april v večjem delu države najtoplejši v zgodovini meritev. Temperature so se po podatkih agencije za okolje močno približale majskemu povprečju.
Politika in gospodarstvo
Kot je povedal zgodovinar Jurij Pavel Emeršič, ta državni praznik nima nikakršne vsebine. Zgrajen je na laži, saj se 27. aprila ni zgodilo nič. Tisto, kar zaznamuje del naroda, je bil eden v seriji sestankov, na katerih so se zbirali pristaši manjših skupin, ki so simpatizirale s komunisti znotraj Društva prijateljev Sovjetske zveze. 26. aprila 1941 ga je gostila vila književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini. »Ti sestanki, ki so bili kar pogosti, nimajo nekih zapisnikov, tako ne vemo, o čem so razpravljali. Prav na tem sestanku naj bi ustanovili protiimperialistično fronto. Ne osvobodilne fronte, govorili so o protiimperialistični fronti. Šlo je torej za povezavo, ki je kritično gledala na zahodne zaveznike, torej na Angleže in Francoze. Proti njim je bila v prvi vrsti uperjena.« Kot je še pojasnil Emeršič, takrat o boju proti nacifašizmu ni bilo ne duha ne sluha.
Predsednik republike Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović sta se v petek sešla ob robu rednega letnega srečanja procesa Brdo Brioni. Dogovorila sta se, da bo Pahor prihodnji mesec prišel na delovni obisk v Zagreb, na katerem se bosta pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.
Odprto vprašanje je gotovo meja, z njo se zdaj ukvarjajo tudi v Bruslju. No, ni čisto tako, pač pa so na Evropski komisiji v sredo pripravili ustno obravnavo slovenskega pisma na temo tožbe proti Hrvaški, saj ta ne želi in ne namerava upoštevati arbitražne odločitve. Obe državi sta po pogovorih ocenili, da je bila razprava na strokovni ravni. Neuradni odzivi kažejo, da je Evropska komisija pozitivno presenetila, saj je nastopila zelo strokovno, tehnično in korektno. Zdaj ima do vključno 18. junija čas, da poda svoje mnenje, vendar ni nujno, da to stori. Po izteku tega roka lahko Slovenija vloži tožbo. Strani o pogovorih nista podrobneje spregovorili medijem, še najbolj zgovorna je bila hrvaška pravna strokovnjakinja Andreja Metelko Zgombič, ki je dejala, da upa, da bodo v Sloveniji po volitvah spet pripravljeni sesti za skupno mizo in sprejeti kompromisno odločitev. Sama je prepričana, da Evropska komisija ne bo našla nobene sledi, da je Hrvaška kršila pravo Evropske unije. Zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Erjavec je ocenil, da Hrvaška novih argumentov ni predstavila, premier, ki opravlja tekoče posle, Cerar pa je poudaril, da so pravičnost, mednarodno pravo, pa tudi pravo unije, na strani Slovenije, ki mora pri tem brez popuščanja vztrajati.
Slovenska manjšina v Italiji je zadovoljna z deželnimi volitvami v Furlaniji-Julijski krajini. Prvič je namreč dobila svojega desnosredinskega predstavnika v deželnem parlamentu. Tam bo poleg Igorja Gabrovca iz vrst stranke Slovenska skupnost sedel tudi Danilo Slokar iz Lige.
Volilno obarvano je tudi vzdušje v Sloveniji. V petek je namreč uradno stekla volilna kampanja. Skupaj je kandidatne liste vložilo 25 strank oziroma list, od tega 22 v vseh osmih volilnih enotah. To so storile vse parlamentarne stranke (SMC, SDS, DeSUS, SD, Levica, NSi in Stranka Alenke Bratušek), poleg njih pa še Lista Marjana Šarca, Dobra država, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, SLS, SNS, koalicija Združena desnica, koalicija Združena levica in Sloga, stranka Solidarnost, Piratska stranka Slovenije, Stranka slovenskega naroda, Gospodarsko aktivna stranka, Zedinjena Slovenija, Lista novinarja Bojana Požarja, GibanjeSkupajNaprej in lista Za zdravo družbo.
Na Radiu Ognjišče bomo skupaj s portalom Domovina.je pripravili predvolilno soočenje, in sicer v dveh delih. Prvo predvolilno soočenje bo v sredo, 16. maja, ob 17-ih in 5 minut, drugo pa v sredo, 23. maja, ob isti uri. Teme, o katerih bo tekla beseda, so: gospodarstvo in davki, zunanja politika, odnos do parlamentarnih preiskovalnih komisij in njihovega dela, pravna država, reforme, v studiu pa bomo obakrat soočili sedem političnih strank oziroma list, tako da se jih bo skupaj zvrstilo kar štirinajst, in sicer vse parlamentarne stranke ter tudi nekatere tiste, ki to še želijo postati. V sredo, 30. maja, pa bomo oddajo Pogovor o oblikovali kot lepljenko odgovorov na nekatera aktualna vprašanja.
Za nagovarjanje volivcev bodo imele stranke in liste čas do 1. junija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Nekatere zlasti levousmerjene politične stranke so tudi letos, pravzaprav še bolj kot doslej, prvomajske slovesnosti in kresovanja izkoristile za politično agitacijo. Predsednik republike Borut Pahor se je na Šmohorju nad Laškim zavzel za sklenitev novega družbenega dogovora med državo, delodajalci in sindikati, ki bi zagotavljal fleksibilnejši trg dela, spremembo davčne politike, vzdržno in konkurenčno gospodarstvo ter socialno varnost. Na slovesnosti na Javorovici nad Šentjernejem je udeležence nagovoril premier Miro Cerar, ki je izpostavil etiko dela in vladavino prava. Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je ob prazniku izpostavila, da se gospodarska rast ne pozna pri plačah delavcev. Pozvala je k razbremenitvi delavcev, ne plač, in k podpori sindikalnemu delu. Na kresovanju na Rožniku je nastopil ljubljanski župan Zoran Janković, ki je svojim simpatizerjem že naročil, kako na volitve, opaziti pa je bilo tudi nekaj drugih levičarskih politikov.
Toplo vreme je poskrbelo tudi za povečan pretok beguncev. Nekaj so jih policisti že ujeli, in sicer v črnomaljski občini sedem tujcev, ki naj bi prihajali iz Alžirije. Preplavali so Kolpo, a se je ena oseba pri tem utopila, so sporočili z novomeške policijske uprave.
Vodenje Banke Slovenije je uradno prevzel Primož Dolenc. Dosedanji guverner Boštjan Jazbec je namreč predčasno končal mandat, saj ga je potem ko se je odločil za novo evropsko funkcijo, državni zbor razrešil. Novega guvernerja s polnim mandatom bo državni zbor predvidoma imenoval jeseni.
Trenutne gospodarske razmere v državi niso slabe, Evropska komisija je v spomladanski gospodarski napovedi še izboljšala obete za našo državo. Letos naj bi beležila 4,7-odstotno, prihodnje leto pa 3,6-odstotno rast, kar je znatno nad povprečjem v območju evra. A domače naloge- torej zmanjšanja strukturnega primanjkljaja še vedno ni v celoti opravila. Komisija tako Slovenijo znova opozarja na pričakovano poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja.
Ob mednarodnem dnevu svobode medijev, 3. maju, so v Društvu novinarjev Slovenije kot tudi v Združenju novinarjev in publicistov kritično ocenili razmere v slovenskem medijskem prostoru. V obeh novinarskih organizacijah soglašajo, da je svoboda medijev ena od najbolj ogroženih vrednot sodobne demokracije. Medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašič Hrvatin se s tem strinja. »Tak položaj novinarjev, kot ga imamo danes, kaže na to, da je treba, če želimo rešiti medije, če želimo zagotoviti ljudem tudi pravico do informiranja, moramo reševati tudi položaj novinarjev.«
Kulturni in družbeni dogodki
Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel arhitekt Stanko Kristl za prispevek k razvoju slovenske arhitekture in izjemen ustvarjalni opus, medalje za zasluge pa so dobili Aleksander Bassin, Boštjan Noč, Peter Raspor ter Miha Kos in Hiša eksperimentov.
Film Rudar po scenariju in v režiji Hanne Slak je na 36. mednarodnem filmskem festivalu Fajr prejel nagrado za najboljšo moško vlogo, nagrado filmskih kritikov in posebno nagrado za mir.
Sicer pa se je po slovenskih cerkvah s 1. majem začela šmarnična pobožnost. Slovenski katehetski urad je za otroke izbral knjigo Lojzeta Kozarja ml. z naslovom: Pripovedi o Mariji. Šmarnice za odrasle z naslovom Fatimska pastirčka nas učita živeti pa je napisal cistercijan p. Branko Petauer. Ta skuša odrasle spomniti na Jezusovo naročilo: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« V fatimskem sporočilu pa je po njegovih besedah velik poudarek na delu in molitvi za mir, pa tudi zadoščevanju za svoje grehe in za grehe tistih, ki sami tega ne morejo. »Bolj ko grešniki tonejo v greh, več je treba zanje narediti«, je povedal p. Petauer.
Šmarnice za otroke pa nam približajo svetopisemske like in njihov odnos do Marije, za vsak dan je avtor izbral enega. Avtor Lojze Kozar je prepričan, da je srečanje z Marijo takrat, kot tudi danes, spodbuda, da spremenimo naše življenje. Poleg uradnih šmarnic pa je založba Salve letos izdala tudi šmarnice ob 150. obletnici smrti škofa Ireneja Barage z naslovom: Živeti za Boga in za bližnje.
Šport
Judoistka Tina Trstenjak je na evropskem prvenstvu v Tel Avivu osvojila srebrno kolajno. Olimpijska prvakinja iz judo kluba Sankaku in branilka naslova iz Varšave 2017 je v finalu kategorije do 63 kg izgubila proti svetovni prvakinji Francozinji Clarisse Agbegnenou.
Kolesar Primož Roglič je končni zmagovalec dirke svetovne serije po Romandiji. To je Rogličeva druga skupna zmaga v letošnji sezoni, pred tremi tedni je bil najboljši na dirki po Baskiji. V zadnji etapi slavil Nemec Pascal Ackermann, Roglič je prišel v cilj v Ženevi v glavnini.
