Na Filozofski fakulteti bodo začasno pozabili na moški spol
Tanja Dominko
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, katere dekan je znan LGBT aktivist Roman Kuhar, je senat v minulih dneh sklenil ustanoviti delovno skupino, ki bo pripravila predlog spolno občutljive rabe jezika v internih pravilnikih Filozofske fakultete. Ženski spol naj bi bil poslej nevtralen, torej se bo uporabljala samo ženska oblika, čeprav bodo v pravilnikih in dokumentih omenjeni tudi moški študenti in profesorji.
V sprejeti sklep so zapisali, da se »sprememba uvaja postopoma, in sicer se upošteva pri novih pravnih aktih in spremembah že obstoječih aktov. Pri tem velja, da se v prihodnjih treh letih zaradi trenutne neuravnoteženosti – vsi trenutno veljavni pravni akti FF so zapisani v moškem slovničnem spolu – izbere ženski slovnični spol. Ko se vzpostavi ravnotežje, se predlagani različici izbirata izmenično.«
Profesorica na oddelku slovenistike Saška Štumberger tukaj oporeka: »Moški slovnični spol ni trenutna neuravnoteženost, nezaznamovanost slovnične kategorije moškega spola je namreč del slovenskega jezikovnega sistema. V jeziku ne poznam nobene tendence po uravnoteženosti rabe moškega in ženskega slovničnega spola, kot jo želi doseči sprejeti dokument.«
Kot navaja, želja po uravnoteženosti rabe slovničnih spolov ni nova, o njej so sociologi pisali že v 90. letih. V priročniku Neseksistična raba jezika, ki je izšel leta 1995, sta Igor Ž. Žagar in Mirjam Milharčič Hladnik o uravnoteženosti moškega in ženskega slovničnega spola pisala v zvezi s priporočili Sveta Evrope: Skupna naloga članic je le, da vpeljejo enakopravnost pri slovnično normiranem obravnavanju moških in ženskih oblik v nacionalnem jeziku. Za slovensko jezikoslovno vedo je bilo tako stališče nesprejemljivo: »Tega seveda niste mogli resno misliti. Slovnično ne moremo normirati nič drugega kot to, kar je v slovenski slovnici normirano,« je tedaj menil strokovnjak dr. Tomo Korošec. A še kako resno so mislili, dokazujejo predlogi, ki so oživeli pa dobrih dvajsetih letih.
Dr. Kozma Ahačič navaja, da je Delovna skupina za pripravo predloga občutljive rabe jezika v dokumentih Filozofske fakultete predlog sklepa Senatu fakultete posredovala že po enem samem sestanku. Odločitev so torej morali sprejeti že zdavnaj, zanimivo pa je videti, kdo delovno skupino sestavlja. Kot smo izvedeli, se je skupina sestala 18. aprila, predsednica je Milica Antić Gaber, člani pa Martina Ožbot Currie, Jana Rošker, Marko Stabej in Gašper Ilc. Senat je predlog sprejel brez širše razprave 25. aprila, torej se jim je neznansko mudilo.
V pravnih dokumentih Filozofske fakultete bodo po novem le študentke in profesorice, v ženski obliki bodo naslavljali tudi vse Filipe, Jakobe, Marke, Petre in tako naprej. Očitno tudi dekana ne bo motilo, če se bo pod pravni akt podpisal, da je zadevo odobrila dekanja Roman Kuhar. Kot je v časniku Delo zapisal dr. Kozma Ahačič, strastni ljubitelj slovenskega jezika, sicer pa znanstveni svetnik in namestnik predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, domneva, da so rešitev uvozili iz katere od redkih univerz v tujini, ki so sprejele podobne ukrepe. Pri uvozu pa so premalo upoštevali nekatere oblikoslovne in skladenjske značilnosti slovenščine, pa tudi status Filozofske fakultete kot osrednje slovenske ustanove, ki izobražuje bodoče humaniste, sloveniste in jezikoslovce in ima zato tudi velik jezikovnopolitični vpliv.
Po njegovem mnenju je poseg v sámo jedro slovničnega ustroja slovenščine huda sprememba toka, zato se sprašuje, od kod nenaden preobrat. Dr. Kozma Ahačič sklepa, da je šlo za akcijo, v kateri jezikoslovci niso imeli dovolj besede. Dvomi namreč, »da bi kak slovenistični jezikoslovec s poznavanjem zakonitosti slovenskega jezika in osnovnim razgledom po slovanskih jezikih ter po doslej napisanem lahko pritrdil tovrstni rešitvi«.
Morda so avtorji predloga izhajali iz domneve, da je knjižni jezik tako ali tako stvar dogovora in da zato posegi v sistem niso nič usodnega, toda dr. Ahačič poudarja, da še nikoli v zgodovini slovenščine niso spreminjali slovnice mimo izkazane realne rabe.
Kaj na to pravi psihoanalitik Roman Vodeb? “Gre za jasno zlorabo učnih programov za potrebe homoseksualnega lobija,” je prepričan. Pravi, da so take prakse prisotne tudi na Fakulteti za socialno delo, ne le na Filozofski fakulteti, kjer je po njegovem leglo feminističnih idej, ki dišijo po avtoritarnosti.
