Audio: Ne pozabite na varstvo koruze

Kmetijstvo | 29.04.2018, 11:16

Čeprav vemo, da je koruza, ko zraste, precej robustna rastlina in ji večina plevelov takrat več ne more škodovati, je pa precej občutljiva na negativen vpliv plevelov od setve, pa nekje do 8. lista in še nekoliko dlje. Poleg tega, da pleveli jemljejo koruznim rastlinam prostor, vodo, hranljive snovi, ustvarjajo tudi boljše pogoje za pojav in širjenje bolezni, vplivajo na razvoj škodljivcev ali pa so celo njihove hranilne rastline je v nedeljski kmetijski oddaji povedala Metka Barbarič, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota.

Posebej je opozorila, da je pri koruzi prag škodljivosti plevelov precej nizek, zato lahko pride do večjih izgub pridelka, če pleveli ovirajo razvoj koruznih rastlin v teh zgodnjih razvojnih fazah.

So se pa pri koruzi, tako, kot pri drugih kulturah, razvili zaradi tehnike pridelovanja določeni pleveli, ki jim pravimo okopavinski pleveli. Velja, da prične njihov razvoj bolj ali manj zgodaj spomladi in se konča pozno jeseni. Kateri pleveli bodo bolj prevladali, je odvisno od rastnih razmer – količina padavin, talne vrste tal in njihove kislosti ter založenosti s hranili, upoštevanja kolobarja in tehnike pridelave. Z obdelavo tal, gnojenjem in kolobarjem posredno vplivamo na zastopanost posameznih vrst plevelov in lahko veliko pripomoremo k manjši zapleveljenosti, je v oddaji poudarila naša gostja.

Najpogostejši pleveli v koruzi

Med enoletnimi širokolistnimi pleveli se pri nas največ pojavljajo: bela metlika, mnogosemenska metlika, srhkodlakavi ščir, navadna loboda, breskovolistna dresen, ptičja dresen, pasje zelišče. Med enoletnimi ozkolistnimi pleveli so najpogostejši: navadna kostreba, krvavo rdeča srakonja, zeleni muhvič, sivo zeleni muhvič. Ti pričnejo kaliti pri 8°C.

Večletni pleveli pa so plazeča pirnica, divji sirek, prstasti pesjak, navadni plotni slak, njivski osat, topolistna kislica, navadni gabez, plazeča pirnica. Ti pleveli se nam največkrat z obdelovanjem širijo od robov njiv k notranjosti njivskih površin, kjer skoraj nemoteno rastejo in se potem razširjajo. Širijo se lahko s semenom, kot tudi z vegetativnimi deli, zato so v pridelavi koruze še toliko bolj problematični.

Kritičen čas zatiranja plevelov pri koruzi je med 2. in 9. listom koruze. Je pa treba biti previden, saj je v tem času koruzna rastlina tudi najbolj občutljiva in z nepravilnim ukrepanjem lahko poškodujemo koruzne rastline. Kdaj se bomo odločili za ukrepanje proti plevelom, je predvsem odvisno od vrste tal, vrste plevela in predvidenega načina ukrepanja proti plevelu. Najpomembnejši čas je prvih 5 do 6 tednov po vzniku koruze, v tem času koruza bolj počasi raste, je gola in neporasla, pognojena tla pa nudijo plevelom ugodne razmere za njihovo kalitev in razvoj. Nekako velja, da naj bi z vsakim odlašanjem ukrepanja proti plevelu z vsakim dodatnim razvitim listom ob nastopu konkurenčnih odnosov izgubili 2 – 3 % pridelka, pravi svetovalka specialistka Metka Barbarič. V oddaji je svetovala kako pristopiti k pravilnemu zatiranju plevelov, pa tudi kako se boriti proti škodljivcem koruze. Vabljeni k poslušanju, posnetki kmetijskih oddaj pa so vam na voljo tudi v podcast obliki.