P. dr. Gostečnik: Ločita se mož in žena, ne oče in mama
Oddaje Rok Mihevc
Izkušnje ločencev bi lahko primerjali s prevaro na veliki četrtek in trpljenjem na veliki petek. P. Christian Gostečnik je v oddaji »Za življenje« primerjal občutja ločencev in Jezusovih učencev.
Ločitev od ljubljene osebe je za marsikoga kot veliki četrtek in petek, ko človek občuti prevaro, zapuščenost, osamljenost in izoliranost. »Ko te zapusti dolgoletni partner, ne da bi se poslovil ali rekel kaj konkretnega zakaj odhaja. Enostavno spoznajo nekoga drugega, ki je bolj sočuten in razumevajoč. A bistveno je vprašanje na kakšen način odhajaš in se poslavljaš.«
To so krute ločitve, kjer gre za osnovno zaupanje in vero. Ko pokloniš svoje življenje nekomu, ne razmišljaš o tem, da bi bil nezvest. »Tudi apostoli so v Kristusu videli velikega vladarja in odrešenika, saj je bil z njimi sočuten. Niso pa vedeli, da ima Bog drugačne načrte, da bo vstal z njimi in bo on tisti, ki nas bo iskal in šel skozi vse naše bolečine.« Nekateri doživijo tudi Judežev poljub izdajstva in strahovit odhod v Getsemaniju, pojasnjuje Gostečnik. »Postane jih strah in groza, kar se jim dogaja, a tega si ne priznajo in zanikajo.«
Veliko ločencev pade v abstinenčno krizo, ki je podobna krizi s končanjem zasvojenosti. »Ker tako strahovito pogrešajo ljubljeno osebno in ne vidijo poti naprej. Se sprašujejo kako se je lahko to zgodilo njim in zakaj ne more biti ljubljen vse življenje. Kaj je tako sramotnega in gnusnega, da ne zdrži z njim?«
Tak globok šok so doživeli tudi učenci, saj so verjeli v mesijo in preroka, ki naj bi prinesel srečno življenje, kalvarijski petek pa je bil najhujša prevara in sesutje vseh teh sanj. »Pri ločenih je tukaj tudi tisto spoznanje, ni ga več, ali bo sploh še kdaj prišel nazaj, ga bomo še ljubili po prevari... Kristus pa je prišel nazaj in kljub težkim občutjem, ki so ga doživeli učenci, pa tudi on, je naredil nekaj najglobljega kar je lahko.«
V ločitvah zakonca pogosto postaneta sovražnika, nasprotnika in se uničujeta, ker to tako neskončno boli. »Sovraštvo ni nasprotje ljubezni, ker to je brezbrižnost. Sovraštvo je samo drugi ekstrem ljubezni.« A tu so še otroci, ki so del teh ločitev in so najbolj kruti maščevalni element, ob tem pa oba zavirata materinstvo in očetovstvo, pravi naš sogovornik. »Ob ločitvi pa se ne ločita mama in oče, ampak mož in žena. Najhujši so nenadni odhodi, ki so verjetno sicer načrtovani. Kar naenkrat ni več človeka, ki ga poznaš do potankosti in zaradi jeze začneš degradirati njegovo vrednost. Vse to pomaga na kratki rok, v naslednjem trenutku pa ga začneš že globoko pogrešati.«
Postavljanje na noge traja mesece, leta, včasih pa si ti ljudje pomagajo na najrazličnejše načine, tudi s pijačo, drogami, spolnostjo, maščevalnimi taktikami. »Začnejo zasledovati drug drugega, v boj pošiljajo tudi otroke, samo zato, da bi zaradi bolečine dobili ljubljeno osebo nazaj. A s tem se sovraštvo še bolj poglablja.« Ločenci so postavljeni ob zid in ne preostane jim nič drugega kot streznitev.
Upanje ostaja in Jezus ga je prinesel za vse, ki sprejmejo resnico v veri. »V najhujših bolečina se osamimo, potem pa počasi vidimo, da lahko zakramentalno življenje zdravi našo notranjost. Nekateri zavestno začnejo hoditi v cerkev, kjer se umirijo, začnejo moliti rožni venec. S to molitvijo daš Bogu prostor, da vstopi v tvoj svet, te notranje ozdravi in se počasi začneš postavljati na svoje noge, razpneš krila in daš tudi drugim ljudem možnost, da vstopijo v tvoje življenje.« Gostečnik spodbuja, da je molitev prva, saj pomaga sprejeti realnost. »Grem lahko brez njega na dopust? Lahko sama zabijem cvek v stanovanju? Lahko živim brez tega človeka?« Še vedno si oseba vredna ljubezni in sočutja, še spodbudno zaključuje p. Christian Gostečnik.
