Na srečanju CEEC tudi o neurejenem financiranju zasebnih osnovnih šol v Sloveniji

Slovenija | 22.04.2018, 20:26

Berlin je v petek in soboto gostil 91. generalno zasedanje Evropske zveze katoliških šol (CEEC). Delegati skoraj 30 evropskih držav so se v Nemčiji znova zbrali po dveh desetletjih. Podrobneje so se seznanili s položajem Katoliške Cerkve in katoliškega šolstva pri gostiteljih ter nato nadaljevali z delom ob temah medverskega in medkulturnega dialoga, avtonomije šolstva in svobode izobraževanja ter evropske ideje. Na dnevnem redu so bile tudi novosti in razmere drugod. Iz Slovenije sta se srečanja udeležila tajnik komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci mag. Tone Česen in Marko Weilguny.

Spoznavanju položaja pri gostiteljih je bil po tradiciji v določeni meri namenjen prvi dan. Kot je poročal Weilguny, je Katoliška Cerkev v Nemčiji na področju šolstva izrazito aktivna. "Katoliške šole obiskuje malo manj kot 400.000 otrok in mladih v skoraj 1.000 ustanovah. Kljub temu, da ima Nemčija jasno izraženo in definirano ločitev Cerkve in države, je v družbi in politiki močno zasidrano zavedanje o potrebi po sodelovanju. Celo neverni in verniki ostalih religij cenijo in spoštujejo vlogo Cerkve in cerkvenih šol v družbi. Cerkev in država sodelujeta na področju priprave pouka o verstvih, ki se izvaja tudi v javnih šolah. Zavedanje obveze družbe, da svojim državljanom omogoči svobodno izbiro izobrazbe, pa deželne oblasti, ki imajo na področju izobraževanja precejšnjo avtonomijo, vodi do tega, da v veliki meri pokrivajo stroške dela katoliških šol. Realno financiranje se tako od dežele do dežele giblje od 60 do 90 odstotkov, ob tem da je sicer zelo ustrezno in ugodno urejeno tudi financiranje Katoliške Cerkve z delom pobranih davkov njenih vernikov, ki jih je v državi približno četrtina. Kljub počasnemu upadanju odstotka katoličanov v državi tako šole v svojih okoljih ohranjajo pomembno mesto in se ob tem tudi v veliki meri odpirajo novemu, nekoliko spremenjenemu poslanstvu, ki ga zaznavajo v vse bolj sekularni družbi." Na srečanju je nadškof Hans-Josef Becker, ki je pri Nemški škofovski konferenci odgovoren za šolstvo, predstavil poglobljeno refleksijo poslanstva katoliških šol izpred nekaj let. Kot je povzel Weilguny, sta vloga in mesto katoliških šol opredeljena s sedmimi tezami, ki usmerjajo delo krajevne Cerkve na tem področju. "Katoliške šole omogočajo etično refleksijo trenutne družbene situacije in vzgojo za vrednote, prispevajo k večjemu vključevanju obrobnih in večji enakosti v družbi. Šole so v svoji heterogenosti prostor srečanja in dialoga med različnimi skupinami in posamezniki, so prostor odpiranja eksistencialnih vprašanj in kraj srečevanja s presežnim, z Bogom. Šole so pomembna pastoralna dejavnost Cerkve, ker prek župnij Cerkev morda včasih ne dosega ljudi, kot jih je v preteklosti. Od javnih pa se katoliške šole pomembno razlikujejo tudi po tem, da si ne želijo mladih pripraviti in usposobiti zgolj za poklic in uspeh v ekonomskem smislu, ampak jih želijo celostno oblikovati, jim omogočiti, da razvijajo različne veščine in svojo osebnost v celoti. In končno s šolami in vzgojnim delom Cerkev prevzema odgovornost za dobrobit ljudi, ki jim služi v svojem poslanstvu."

V nemški prestolnici, ki je tesno povezana z nastankom in delom Evropske unije, so delegati CEEC velik del pozornosti namenili razpravi o evropski ideji. "CEEC je pripravil delovno gradivo z usmeritvami za katoliške šole, kako v svoje delovanje vključiti evropsko idejo, kako vrednote in načela posredovati otrokom in mladim. V gradivu je poudarjeno, da je ključ do skupne prihodnosti med drugim v razumevanju naše skupne zgodovine ter tudi zgodovin in kultur posameznih držav. To razumevanje pa ni mogoče ob morebitnem zapostavljanju kulturne in osebne razsežnosti vprašanja religije in vere. Na nek način ima Cerkev s svojo univerzalno, katoliško naravo posebno poslanstvo pri graditvi skupnosti, občestva - poslanstvo, ki v marsičem presega večkrat pretežno v ekonomiji utemeljeno povezovanje znotraj evropskih integracij. V razpravi so delegati poudarili, da lahko katoliške šole to svojo skupno poklicanost najbolje živijo, kadar je v odnosu do države zagotovljena zadostna mera avtonomije in kadar je omogočeno resnično sodelovanje znotraj civilne družbe."

Kot je še dodal Weilguny, so se delegati CEEC v delu srečanja, namenjenem medsebojnemu informiranju članov o razvoju dogodkov v posameznih državah, med drugim seznanili z nadaljnjim neuresničevanjem odločbe slovenskega ustavnega sodišča o potrebi po ureditvi vprašanja financiranja zasebnih osnovnih šol. "Od novic iz drugih držav velja izpostaviti nadaljnje ukinjanje katoliških šol zaradi zatiranja zasebne iniciative na Portugalskem in predvolilno nabiranje glasov na Švedskem, ki je celo največje stranke odprlo razpravam o ukinitvi katoliških šol. V pregledu statistik in podatkov glede indeksa svobode izobraževanja v svetu pa lahko nekoliko bolj pozitivno zaključimo, da je globalno opazen trend večanja svobode izobraževanja," je še zapisal.

Spomnimo, da je jubilejno 90. generalno zasedanje CEEC lansko jesen gostila Slovenija, točneje Zavod svetega Stanislava v Ljubljani. Prihodnje leto pa bo s srečanjem na Škotskem zaznamovala stoletnico sporazuma med državo in Cerkvijo, ki škotskim katoliškim šolam zagotavlja polno financiranje, veliko mero avtonomnosti, odlično izhodišče za sodelovanje z javnimi šolami in aktivno mesto znotraj civilne družbe.