V Siriji iščejo dokaze o kemičnem napadu, povezava za politično rešitev

Svet | 16.04.2018, 16:31

Sirija ostaja v središču pozornosti svetovne javnosti. Organizacija za prepoved kemičnega orožja v Haagu za zaprtimi vrati gosti krizne pogovore o domnevnem kemičnem napadu v nemirni državi. Do njega naj bi prišlo v Dumi slab teden po veliki noči, umrlo naj bi 40 ljudi. Dogodek želi na terenu preiskati posebna ekipa strokovnjakov, a naj bi se soočala s težavami. Da se v njeno delo ne bo vmešavala, je sporočila Rusija. Znova je tudi obsodila ZDA, Francijo in Veliko Britanijo, ki so konec tedna raketirale cilje v Siriji, saj odgovornost za domnevni kemični napad v Dumi pripisujejo režimu Bašarja Al Asada. Pogajanja o novi resoluciji za državo, ki se nikakor ne izvije iz vojne, naj bi medtem začel Varnostni svet Združenih narodov. Tamkajšnje razmere so bile tudi na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil v kemičnem napadu v Dumi uporabljen klor, ne izključujejo niti možnosti uporabe živčnega strupa sarin. Britanski veleposlanik Peter Wilson je na kriznem sestanku na Nizozemskem pozval k ukrepanju, da bi storilci bili kaznovani. Ponovil je, da so Washington, Pariz in London z raketiranjem zadeli omejeno število tarč, ki bodo pomembno zmanjšale sposobnost sirskega režima za raziskovanje, razvoj in namestitev kemičnega orožja. Francoski veleposlanik Phillipe Lalliot je pozval k okrepitvi dela Organizacije za prepoved kemičnega orožja. Njen vodja Ahmet Üzümcü je udeležence kriznih pogovorov seznanil z obiskom ekipe strokovnjakov v Siriji. Desetčlanska delegacija naj bi na terenu zbrala vzorce in opravila pogovore z žrtvami napada. V nemirno državo je dopotovala v soboto, a naj še ne bi imela dovoljenja za vstop v Dumo, kar je Moskva zavrnila. Na sirskem zunanjem ministrstvu pa so potrdili, da se je ekipa strokovnjakov večkrat sešla s sirskimi vladnimi predstavniki na pogovorih o sodelovanju.

Razmere v Siriji so zasenčile večino ostalih vprašanj, ki jim zunanji ministri Evropske unije namenjajo današnje zasedanje v Luksemburgu. Sporočili so, da je treba trenutno dinamiko v nemirni državi izkoristiti za oživitev procesa iskanja politične rešitve spora, saj vojaška ne pride v poštev. Ponovili so tudi najostrejšo obsodbo uporabe kemičnega orožja, se zavzeli za njegovo prepoved in sirskemu režimu očitali odgovornost za katastrofalen humanitarni položaj sirskih ljudi v že osmem letu rožljanja orožja v državi. "Zelo očitno se mi zdi, da trenutno obstaja potreba po spodbuditvi političnega procesa pod okriljem Združenih narodov," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini. Pomembna priložnost za to bo po njenem prepričanju konferenca povezave in svetovne organizacije o prihodnosti Sirije prihodnji teden v Bruslju. Vodja britanske diplomacije Boris Johnson je medtem kot pravilno označil odločitev Washingtona, Pariza in Londona za raketiranje ciljev v Siriji. "Hvaležen sem za močno mednarodno podporo," je dodal.

"Trije raketni napadi so le ena od potez, a niso najpomembnejša stvar, ki se je zgodila v Siriji. Zagotavljam vam, prepričali smo Donalda Trumpa, da bodo ZDA v Siriji še dolgo navzoče," pa je za francosko televizijo poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron, vendar so njegove navedbe v Beli hiši že zanikali. Kot je sporočila njena tiskovna predstavnica Sarah Sanders, Trump ni spremenil ciljev in še naprej želi, da bi se ameriški vojaki čim prej umaknili iz nemirne države.

Francija naj bi danes predstavila svojo novo pobudo za rešitev tamkajšnjega spora znotraj Varnostnega sveta Združenih narodov. Omogočila naj bi premirje in zagotovila dostop človekoljubnim delavcem do ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Dogajanje z zaskrbljenostjo spremljajo krščanski cerkveni voditelji, še posebej z Bližnjega vzhoda. Papež Frančišek je prek telefona govoril s patriarhom Ruske pravoslavne Cerkve Kirilom, strinjala sta se, da kristjani ne smemo ostati ravnodušni, ampak bi morali najti način ter vplivati na končanje nasilja in preprečitev še več žrtev.