Palestina še vedno deli, Horvat dobiva grožnje
Slovenija Tanja Dominko
Pet poslancev je danes umaknilo svoje podpise k zahtevi za sklic izredne seje o priznanju Palestine, zato seje, ki bi morala biti danes ob 13. uri, navsezadnje ni bilo. Pred izredno sejo bi moralo o zadevi zavzeti stališče tudi matično delovno telo, to je odbor DZ za zunanjo politiko, ki pa zaradi nesklepčnosti - podobno kot že včeraj popoldne - ni mogel sprejeti stališča glede priznanja Palestine. Medtem pa je predsednik odbora Jožef Horvat prejel celo grožnje s smrtjo, češ da je oviral delo odbora.
Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Jožef Horvat je grožnje že posredoval policiji, ki jih je ocenila kot resne. Horvat je na novinarski konferenci, na kateri je skupaj z Matejem Toninom in Valentinom Hajdinjakom predstavil program zunanje in obrambne politike stranke Nova Slovenija (NSi), pojasnil, da je anonimno elektronsko pošto prejel na strežnik stranke. Več podrobnosti ni želel povedati.
Ponovil pa je, da sam ni odgovoren za zaplete, da do priznanja Palestine v DZ ni prišlo in da ni bil on tisti, ki je zaviral priznanje Palestine. Poudaril je, da je odbor pod njegovim vodstvom že novembra 2014 od vlade zahteval, da državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine. Ker vlada tega vse do danes ni naredila, zakon o zunanjih zadevah pa da predpisuje, da DZ sklep o priznanju sprejme na predlog vlade, se sam ne počuti odgovornega.
OZP je zato v sredo lahko sprejel zgolj sklep, da brez predloga vlade odločitve glede priznanja ni mogoče sprejeti, je še poudaril Horvat in ponovno zavrnil argumentacijo predsednika DZ Milana Brgleza, ki je zaradi tovrstnega razpleta zahteval ponovitev seje OZP v četrtek, ki pa potem zaradi obstrukcije poslancev SDS, NSi in dela SMC in posledično nesklepčnosti ni uspela.
Zaradi tega potem tudi ni bilo mogoče formalno izvesti za danes predvidene izredne seje na to temo, ki je bila potem zaradi umika podpisov nekaterih poslancev tudi odpovedana. Vendarle je Horvat menil, da bi jo lahko še vedno izvedli tudi na podlagi v sredo sprejetega sklepa na odboru.
V NSi so sicer vse te zaplete v povezavi z iskanjem podpore priznanja Palestini označili za "blamažo pod taktirko Brgleza". Kritični so bili tudi do zunanjega ministra Karla Erjavca, ki da je vprašanje Palestine, kot je ocenil Tonin, izrabil za nabiranje notranjepolitičnih točk. "Če bi želeli resnično pomagati Palestincem, bi morali iskati zavezništva v Evropi in širše," je dejal Tonin.
Tudi sicer so današnjo novinarsko konferenco v NSi izkoristili za ostro kritiko zunanjega ministra in dosedanje slovenske zunanje politike, ki da je "izgubljena", brez pravih zavezništev, kar da se kaže tudi pri iskanju podpore pri arbitraži s Hrvaško.
Če bodo lahko oblikovali prihodnjo vlado, si bodo prizadevali predvsem za iskanje novih zavezništev. Tonin je pri tem napovedal oblikovanje "Plečnikovega trikotnika" in pobudo za tesnejše sodelovanje z Avstrijo in Češko.
Prav tako so se zavzeli za krepitev varnostnega sistema in pri tem za povečanje obrambnih izdatkov. Zavzeli so se še za temeljito prenovo Slovenske vojske, ki po besedah Valentina Hajdinjaka zdaj "takšna kot je, skoraj ne funkcionira več". Vojaki bi morali biti bolj motivirani, med drugim pa jih nameravajo tudi izvzeti iz enotnega plačnega sistema.
Zavzeli so se tudi za krepitev sodelovanja v okviru Nata, ki za Slovenijo ostaja glavni okvir za zagotavljanje varnosti. Tako kot Evropska unija predstavlja strateški okvir zunanjepolitičnega delovanja Slovenije in glavno območje za iskanje zavezništev, je spomnil Horvat.
