Vse koruptivne skušnjave, ki jih prinaša politika
Slovenija | 24.04.2018, 14:46 Tone Gorjup
Marsikdo bi si verjetno želel, da bi bil 4. junij in da bi v ospredje znova prišlo to, kar je v tem trenutku nujno, potrebno in v korist vsem. Kmet natančno ve, kaj mora storiti danes, kaj jutri, kaj bo na tej njivi jeseni in kaj naslednjo pomlad. Tudi vinogradnik ve, kaj ga čaka in kaj vse mora storiti, da bo jeseni lahko napolnil sode. Kdor se je odločil za zidavo hiše, približno ve, kaj vse ga čaka in kdaj bo hiša pod streho. V politiki so stvari precej drugačne. V ospredju ni le to, kar je logično za kmeta, vinogradnika in še koga, ampak ima pomembno mesto ideologija, politična pripadnost, predvsem pa neskončna želja po oblasti in pripravljenost na trgovanje tudi za ceno požrtih obljub. »Volivci so navsezadnje že povedali svoje in zdaj je vse v naših rokah!« Morda tega ne povedo naglas, a tako je.
Na predvečer svetega Miklavža 2011 smo lahko slišali: »Imeli smo čas Janeza Janše in Boruta Pahorja, sedaj hočemo imeti demokratično, vendar učinkovito državo.« Po zaprtju volišč 13. julija 2014 smo dobili novega odrešenika, ki je bil prepričan, da so se volivci zavestno odločili za novo politično kulturo, ki ne bo razdiralna in bo prinesla izhod iz krize. »Najti moramo prave poti in se ne smemo pustiti zapeljati vsem koruptivnim skušnjavam, ki jih prinaša politika!« je bilo slišati. Oba sta sklenila svoje mesijansko poslanstvo.
Polje, ki mu sicer pravimo država, ni povsem opustošeno; tudi zraslo je vsako leto nekaj, a kmet, ki kaj da nase, bi se prijel za glavo. Odrešenika se sicer hvalita, da sta dala za uresničitev volilnih obljub vse od sebe, celo življenje, - a verjetno ne svojega. Pripričana sta v svoje zmage in napredek za narodov blagor. V mnogih ostaja nekaj grenkega priokusa, ko naprimer v imenu demokratične in učinkovite oblasti v slovenski prestolnici v nekaterih vrtcih ne smejo recitirati Pavčkovih pesmi o materi, ker so LGTB prijazni vrtci in temu primerno nagrajeni. Drugi se sprašujejo, kaj je ostalo od visokih moralnih in etičnih standardov učitelja mladih generacij. Ti so ostali v knjigah in v učilnicah osnovnih šol po Sloveniji. Pri prvem možnem zaračunavanju dvojnih potnih stroškov nazaj v Ljubljano, jih je nadomestila podjetnost.
Vstopamo vnovo bitko za oblast, kjer se udarci in žrtve ne izbirajo. Tudi navijačev ne manjka. Predvolilna kampanja se je sicer začela že na novodobnih Čebinah, ko smo slišali, da so »junaki dražgoške bitke in podobnih bojev lahko zgled v boju za lepši jutri«. Tudi v tokratni tekmi ostaja na prvem mestu ideologija in preizkušena tema iz Krsta pri Savici. »Kakó strašnà slepota je človeka!« Zadnji, sicer opravilno nesposoben oblastnik, ki je prepričan, da je Slovenijo uspešno izpeljal iz krize, zdaj pravi: »Mi smo pripravljeni in verjamemo, da lahko v tem procesu ponovno odigramo vodilno vlogo.« Ni pa več povsem prepričan, da bi zmogel sam, saj so njegovi moralni in etični standardi obledeli do te mere, da redkokdo verjame vanje.
Za nov preobrat v vrednostnem sistemu svoje stranke je kralj na Gregorčičevi poskrbel pred dnevi, ko je javno priznal, da razmišlja o španoviji s prvim možem »čebelam najbolj prijazne občine v lanskem letu«. Ugotovila sta namreč, da sta si njuni stranki ideološko blizu. Seveda se ve, kdo je ideološko nesprejemljiv! Na to temo se oglašajo tudi varuhi revolucionarne dediščine in večni upokojenec, ki je ideološko precej bolj prilagodljiv, saj je zanj sprejemljivo skoraj vse, od velikonočnega pirha do pionirske rutice.
Publikum sicer zahteva novega odrešenika in scenaristi so ga že našli. Z njegovim nastopom bo vse drugače. Krompir bomo sadili dvakrat na leto. V čakalnicah zdravstvenih domov pa bo vrsta samo še za jutranjo izdajo časopisa. Tudi on je ideološko na pravi strani in družbeno-politično zanesljiv. Le režiser zmajuje z glavo. Nikoli ni igral resne drame, predpisane vloge, nima posluha za soigralca. Res se znajde na odru, režijske knjige pa ne pozna. Obvlada komedijo, tragedijo, burko, satiro, a le dokler je sam na odru ...
Morda bi bilo res najbolje, da bi bil že 4. junij, a takrat vaš glas ne bo nič več odločujoč. Zato je pametno še nekoliko potrpeti, presoditi, kaj so obljube in kaj ima kdo pokazati. Pa ne pozabite, da je na drugi strani ideoloških plank, ki jih vztrajno postavljajo tovariši, še nekaj ljudi s svojimi programi ter krajšo ali daljšo politično potjo. Navsezadnje vsak izmed nas odloča o prihodnosti države in je zanjo odgovoren.
