Verniki v nemirnih delih sveta želijo v prazničnih dneh širiti upanje
Svet | 29.03.2018, 13:47
Velika noč je največji krščanski praznik. Različni narodi jo obhajajo na različne načine, včasih tudi ne hkrati. V večini krščanskih Cerkva, ki sledijo gregorijanskemu koledarju, bo vesela aleluja donela ta konec tedna. Vzhodne Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, bodo praznovale prihodnjega. Na veliko noč je slovesno tudi v državah, kjer so krščanske skupnosti v manjšini, a ponekod dnevi spomina na Jezusovo trpljenje, smrt in vstajenje minevajo v strahu. Z nasiljem so obdani na Bližnjem vzhodu ter v nekaterih ostalih delih Azije in tudi Afrike. A tamkajšnji verniki še posebej v tem času skušajo širiti upanje.
Zaradi dolgoletne krvave vojne so v resnem položaju kristjani v Siriji. Da jih je od izbruha konflikta v letu 2011 že približno polovica zapustila državo, je sporočil pravoslavni nadškof v Homsu in Hami Selwanos Petros Al Nemeh. Mnogi so bili tudi mučenci, ki so dali življenje za vero. Prepričan je, da bi številni radi ostali, a jih skrbijo nestabilnost zaposlitev, negotovost in ranljivost, s katero se soočajo zaradi varnostnih razmer, ekonomske težave in grozni življenjski pogoji. Kot je dodal, potrebujejo pomoč pri obnovi, da se bodo številne krščanske družine lahko vrnile na svoje domove. Tiste, ki so v Homsu in Hami, se po njegovih besedah redno zbirajo pri svetih mašah. Po poročanju agencije Zenit v velikonočnem času prosijo Boga, naj prinese mir.
Kot poroča agencija Fides, se je v Mosul in na planoto Ninive v nemirnem Iraku medtem že vrnilo več kot 4.000 krščanskih družin, ki so se zaradi brutalnih dejanj Islamske države zatekle v iraški Kurdistan. A tam še ostajajo številni begunci, ki potrebujejo hrano, oblačila in obutev ter ostale dobrine. Po pisanju agencije AsiaNews v precejšnji meri pomoč zagotavlja Katoliška Cerkev. Vsi skupaj so na cvetno nedeljo molili h Gospodu, naj sprejme njihova življenja in šibkost, saj želijo postati Njegovo orodje. Da je nujno, da se v Irak vrnejo vsi kristjani, ki so bili pregnani v času vojne v državi, ki še ni povsem končana, je za Radio Vatikan poudaril kaldejski patriarh Louis Sako. Čeprav je v Bagdadu nekoliko bolj varno, se drugod še vrstijo teroristični napadi in spopadi. Kot je dodal, je treba premagati miselnost in ideologijo Islamske države, a to zahteva čas. Kristjani imajo pri tem pomembno vlogo - imeti morajo vero in biti graditelji miru.
Seme upanja je posejano tudi med kristjani v Afganistanu. Tam se je oblast nedavno dogovorila za premirje s Talibani. Čeprav razmere nikakor niso rožnate, barnabitski misijonar, pater Giovanni Scalese, ni črnogled. Prepričan je, da je prišel čas za prerojenje, kot je dodal za agencijo Fides, lahko tudi muslimanski bratje črpajo iz življenja, ki ga prinaša vstali Jezus.
Iz Pakistana, Jordanije in Libanona, kjer so kristjani tudi v teh dneh zatirani, mučeni in celo preganjani, so prišle novice o nekaterih skupnih slovesnosti z muslimani v zadnjem času - predvsem ob nedavnem prazniku Marijinega oznanjenja.
Približno milijon kristjanov, predvsem tujih narodnosti, živi v državah južne Arabije, kamor sodijo Združeni arabski emirati ter Oman in Jemen. Po besedah apostolskega vikarja Paula Hinderja v pogovoru za agencijo AsiaNews je tamkajšnja Cerkev živa. Pred velikonočnimi prazniki so tisoči pristopili k sveti spovedi. Čeprav je zagotavljanje varnosti še vedno problem, pričakuje, da se bodo obredov svetega tridnevja udeležile množice. V velikonočnem času spodbuja tudi k sočutju s prebežniki, skrb zanje v materialnem in duhovnem smislu ostaja njegova prednostna naloga.
V Manili na Filipinih je kardinal Luis Antonio Tagle na veliki četrtek umival noge beguncem in migrantom. V svoji velikonočni poslanici je opozoril, kako nas Kristus z vstajenjem od mrtvih vabi, da odvalimo kamne z naših src in se obrnemo k najranljivejšim. Na jugu države v Maraviju, mestu, ki je večinoma muslimansko in se je lani soočalo z uporom islamskih skrajnežev, letos ne bo velikonočnih praznovanj. Katoliška katedrala, ki je bila požgana in oskrunjena v konfliktu, ki se je končal jeseni, ostaja zaprta.
Kamni, ki ovirajo srečo prebivalcev Mjanmara, nekdanje Burme, so po besedah nadškofa v Yangonu, kardinala Charlesa Maunga Boja, sovraštvo, krivice, spori in etnično nasilje. Prepričan je, da jih je mogoče odvaliti. Upanje velike noči lahko po njegovih besedah prinese ozdravljenje in moč posameznikov in družbe v državi.
V Indoneziji krščanske skupnosti velikih teden zaznamujejo s procesijami, romanji in skupno molitvijo.
Da je prav to čas za poglobljeno molitev za državo in politične voditelje na vseh ravneh, da jih bosta vodila pravičnost in resnica, je sporočil generalni tajnik Indijske škofovske konference Theodore Mascarenhas.
Molitev potrebuje tudi Kitajska, kjer se podzemna oziroma tiha Cerkev, ki priznava papeževo avtoriteto, pred veliko nočjo sooča s pritiski Domoljubne zveze, ki priznava režim v Pekingu. Med drugim je enega od škofov pridržala policija, ker ni želel darovati krizmene maše s škofom, ki ga Sveti sedež ne odobrava.
Kristjane v Srednjeafriški republiki je v teh dneh prizadela smrt duhovnika - podlegel je ranam, ki jih je utrpel med napadom na svojo župnijo. Dogodek je dokaz občutljive narave miru. Ta je krhek v številnih ostalih državah črne celine, med drugim v Togu. Tamkajšnja Cerkev kljub negotovim razmeram še posebej v velikem tednu ostaja zavezana duhu molitve in dejanjem solidarnosti z najbolj ubogimi.
