Pregled domačih dogodkov od 2. do 9. marca

Slovenija | 10.03.2018, 00:35

Potem ko so nas najhladnejši dnevi letošnje zime uvedli v meteorološko pomlad, nas je v začetku te doletela nova, verjetno tudi zadnja pošiljka snega v sezoni - skupaj z nevšečnostmi v prometu. S tem je torej najprej postregel marec - s starim imenom sušec. Vse kaže, da ne bo le mesec suhe zemlje, čeprav se prve napovedi, da nas zaradi hitrega taljenja bele odeje čakajo poplave, ne bodo uresničile v vsej polnosti. Tudi marsikatere besede, izrečene v zadnjem tednu, bodo verjetno ostale le neuresničene obljube. Od parlamentarnih volitev nas ločijo le še trije meseci, verjetnost, da se bomo nanje odpravili 10. junija, je vse večja. Medtem na nekaterih področjih v državi vlada popoln kaos, najbolj kritična sta trenutno obramba in zdravstvo. Razmere v Slovenski vojski je ocenil predsednik republike Borut Pahor, o njih so razpravljali poslanci. Tudi zaradi zdravstvenih zakonov, sprejetih v zadnjem hipu, se obeta protest. Zaradi poplačil hrvaških varčevalcev, je bila te dni v ospredju NLB, naša država pa je odpravila gospodarska neravnotežja. Slovenska Karitas je po odločitvi ustavnega sodišča končno izenačena z ostalimi dobrodelnimi organizacijami v državi, da je treba pogumno reševati odprta vprašanja s politično oblastjo, je ob sklepu obiska naših škofov na grobove apostolov pozval kardinal Franc Rode.

Cerkev med nami

Še naprej odmeva obisk naših škofov Ad limina Apostolorum v Rimu in Vatikanu. Sklenili so ga prejšnjo soboto. Sveto mašo je ob tej priložnosti v baziliki svetega Petra daroval kardinal Franc Rode. Ob naših škofih in več deset duhovnikih, ki so somaševali, se je pri bogoslužju zbralo blizu 200 rojakov, ki živijo v italijanski prestolnici, in romarjev, ki so v sveto mesto prišli iz Slovenije. Kardinal Rode je v pridigi opozoril na izzive naše krajevne Cerkve. Med njimi so sekularizacija družbe, upadanje števila krstov ter vse manj duhovniških in redovniških poklicev. "A pri nas je še nekaj posebnega, česar drugod ne zasledimo v tolikšni meri. Trdovratno sovraštvo do Cerkve in vernikov, ki ga je pol stoletja podpihovala partija." Kardinal Rode je prepričan, da je treba razmere v Cerkvi v Sloveniji normalizirati, naša država mora rešiti odprta vprašanja s Svetim sedežem o pastoralnem delu v vojski, policiji, zaporih in bolnišnicah. "Tukaj je treba reči, da tudi Cerkev ni naredila svojega. Država nas ne bo silila k reševanju teh vprašanj, če mi sami ne bomo naredili prvih korakov." Kot je dodal kardinal Rode, za premik potrebujemo več poguma in samozavesti.

Pogum je gotovo ena tistih lastnosti, ki je odlikovala mater Margareto Puhar, ustanoviteljico šolskih sester svetega Frančiška Kristusa Kralja. V preteklih dneh je minilo 200 let od njenega rojstva. Članice reda so hvaležen spomin nanjo in na njeno duhovno dediščino obhajale v njeni rojstni župniji. Na Kapeli pri Radencih so prejšnji konec tedna vodile misijon, sklenile so ga s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Franc Kramberger. Zakaj je mati Margareta Puhar aktualna še danes? "Imejte radi svoj narod in svoj jezik. Močno zaupajte v Gospoda! Zazrite se v oči otrok, ki vas potrebujejo, teh, ki potrebujejo vašo ljubezen, vašo pozornost, ki potrebujejo Božjo ljubezen, ki potrebujejo odrešenje in dobro besedo za dobro vzgojo," je sporočilo matere Margarete Puhar današnjim vernikom strnila sestra Veronika Verbič.

Politika in gospodarstvo

Vodje poslanskih skupin in predstavnika narodnih skupnosti v državnem zboru so predsedniku republike Borutu Pahorju predlagali, naj parlamentarne volitve razpiše za 10. junij. Tako v koaliciji kot opoziciji menijo, da je to najprimernejši datum, ki bo omogočil izvedbo kampanje, a hkrati ne bo posegel v čas počitnic. "Mislimo, da ni dobro, da je prvi možni rok, pa tudi, da bi bil to čas zaključevanja šole in začetka šolskih dopustov," je 10. junij kot najboljšo možno izbiro argumentiral vodja poslancev SDS Jože Tanko.

Politične stranke so že začele neuradno kampanjo. Da na bližnjih parlamentarnih volitvah spremembo oblasti narekuje že politična higiena, je prepričan politični analitik dr. Aleš Maver, a ni pretirano optimističen. Kot je dodal v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, bo največja ovira spet fama novega obraza. "Že tretjič, čeprav bi lahko rekli celo četrtič, bo uspel ta preprost trik. Kar je največji dosežek politične opcije, ki je praktično abonirana na oblast, je v tem, da je zabrisala kontinuiteto svojega vladanja. Volivec vsaj s prostim očesom ne vidi, da od Pahorja do danes praktično ni bilo spremembe oblasti." Dr. Maver je poudaril, da je edina resna alternativa dozdajšnja desnosredinska opozicija, a po njegovih besedah se morajo stranke, ki sodijo vanjo, za odmevnejši rezultat jasno zavezati k poznejšemu sodelovanju. Ključnega pomena je tudi taktika. "Mislim, da so tri, največ štiri liste tisto, kar bi bilo smiselno. Da torej večje stranke na svoje liste vzamejo nekatere manjše, ki same ne bi mogle prestopiti štiriodstotnega praga."

Prvaki petih strank z desnega političnega pola so na javni tribuni v celjskem Narodnem domu razpravljali o tem, kam naj gre v prihodnje Slovenija. Namen dogodka je bil javnosti predstaviti fokus sprememb, ki jih potrebuje naša država in ki so stične SDS, NSi, SLS, Novi ljudski stranki Slovenije ter Glasu za otroke in družine. Pobudo je dala SLS. "Seveda si želimo oblikovanja sprememb za Slovenijo. Želimo si močno desnosredinsko vlado ali vlado za spremembe v tej državi. Verjamem, da je to letos mogoče," je poudaril predsednik SLS Marko Zidanšek. Na javni tribuni so odprto govorili o številnih programskih smereh: gospodarstvu, decentralizaciji, družinski politiki, sociali in zdravstvi, financah, varnosti in kulturi.

Eno tistih področij, ki zadnje čase dviguje prah, je gotovo naša obramba. Poslanci so zaradi kritičnih razmer v Slovenski vojski pozvali vrhovnega poveljnika slovenskih obrambnih sil, naj poda svojo oceno. "Vojsko potrebujemo. Je življenjskega pomena za obrambo naše neodvisnosti. Vojska je smiselna le, če je delujoča. Ne more biti nekaj vmes. Če je dolgo časa samo nekaj vmes, je samo strošek države, ne pa učinkovito orodje za njeno obrambo in varnost. Zato potrebujemo pametno posodobitev." Predsednik republike Borut Pahor je na izredni seji državnega zbora predlagal tudi sprejem zakona o sistemskem dolgoročnem financiranju. Njegovo mnenje je bilo podlaga za nadaljnjo razpravo parlamenta, ki so jo zahtevali poslanci SDS in NSi. "Primarna naloga Slovenske vojske, ena in edina, za katero je vojska tudi ustanovljena, jo imamo, jo financiramo, jo potrebujemo, je izvajanje oboroženega boja v primeru napada na državo - sama ali skupaj z zavezniki," je menil Žan Mahnič. "Vsi se zavedamo, da je na lestvici vrednot varnost naše države in njenih državljanov pozicionirana najvišje, vsi pa se očitno ne zavedamo, da mora za svojo nacionalno varnost v prvi vrsti poskrbeti država sama - z zadostnimi finančnimi sredstvi, pravilnim kadrovanjem in visokim moralnim zavedanjem, da vojsko potrebujemo," je dodal Jožef Horvat. Priporočila SDS in NSi niso prejela podpore.

Kot je znano, je za zadnje razburjenje v Slovenski vojski poskrbel neuspeh preverjanja usposobljenosti bataljonske bojne skupine. Zaradi tega je moral oditi načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman. Nasledil ga je Alan Geder, ki je prepričan, da bo po dodatnem usposabljanju ocena drugačna. Verjame še, da misije v tujini niso ogrožene. Za naloge doma namerava vpoklicati pogodbene rezerviste.

Tudi v zdravstvu vlada kaos. Ministrica Milojka Kolar Celarc tik pred zdajci sprejema ukrepe, bolj ali manj neusklajene, ki bodo po ocenah kritikov dolgoročno škodili vsem. Tudi zato v Gibanju Skupaj naprej, ki želi slovensko zdravstvo vrniti ljudem, zbirajo podpise za njen takojšen odhod. "Ministrica se je postavila nad vse, tudi nad zakone. Ni upoštevala priporočil stroke," ugotavlja predsednik gibanja Danijel Bešič Loredan. S somišljeniki v petek pripravlja shod, na katerem želi obenem pozvati k prevzemu politične odgovornosti za razmere na tem področju. "Zdravstvo financiramo mi sami. Končno mora biti jasno, kaj dobimo za ta denar. Prav tako mora biti jasno, da se mora politika umakniti iz zdravstva, ta sistem morajo začeti upravljati tisti, ki to znajo," je Bešič Loredan povedal za Radio Ognjišče.

Polne roke dela ima generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič. Potem ko je prevzela vodenje skupine za pogajanja s sindikati javnega sektorja, skuša z njimi najti skupni jezik o novih predlogih. Vsebina ni znana, kar pobegne v javnost, so ocene napredka. Načeloma prihaja do bližanja stališč, a slišati je, da je cilj še daleč, tudi zato se nam obetajo nove stavke.

Pozitivna novica je prišla iz Bruslja. Evropska komisija je ugotovila, da je Slovenija po šestih letih odpravila gospodarska neravnotežja, kar pomeni, da izstopa iz makroekonomskega nadzora. V svojem poročilu je Evropska komisija poudarila pomen privatizacije NLB.

Medtem je odmevalo nedavno poplačilo naše največje banke skladno s tožbama hrvaških varčevalcev. Na komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ je bilo slišati pozive k zaščiti NLB pred učinki takšnih tožb v prihodnje, v SDS in NSi so tudi zato pripravili in v parlamentarni postopek vložili dopolnitev ustavnega zakona za preprečitev morebitne škode. "Pričakujem, da bo vsak poslanec državnega zbora, ki mu je kaj do interesov slovenske države ali slovenskega pravnega reda, glasoval za tak zakon. Glede na pogovore imamo široko podporo poslancev, ne glede na stranko," je pojasnil predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.

Družba in kultura

Ustavno sodišče je odločilo, da Slovenska Karitas sodi med dobrodelne in socialne cerkvene ustanove, zato mora imeti enake možnosti sodelovanja na javnih razpisih. "Zdaj je prepoznavno, da je Slovenska Karitas enakovredna ostalim slovenskim dobrodelnim organizacijam in tako ne more obravnavana drugače," je v odzivu menil generalni tajnik Slovenske Karitas Cveto Uršič.

Ljubljanska teološka fakulteta je pripravila tradicionalno Tomaževo proslavo, na kateri so študentje prejeli diplome, priznanja in Tomaževe nagrade. Vse skupaj se je začelo s sveto mašo v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je poudaril, da mora biti teologija vedno obrnjena k bližnjemu, teologi pa ponižni. "Lepo bi bilo, če bi teologi pomagali slišati Boga, ki govori, če bi bili zvočniki Boga, ki govori."

Sveto mašo v zahvalo Tonetu Česnu za njegovo delo v funkciji tajnika Medškofijskega odbora za mladino ter duhovnega asistenta in direktorja Skupnosti katoliške mladine je sredi tedna pri uršulinkah v Ljubljani daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Česen je namreč prevzel vodenje Zavoda svetega Stanislava, na njegovem prejšnjem mestu ga je nasledil župnik na Jesenicah Matevž Mehle. Ta je kot enega svojih glavnih ciljev poudaril skupni načrt mladinske pastorale za Cerkev v Sloveniji. "Da prerastemo usmerjenost v lastni vrtiček in se povezali ter delali v dobro mladih."

3. marca je minilo devet let od odkritja množičnega morišča in grobišča v opuščenem rudniku v Hudi Jami. Pristojna vladna komisija je ob tem sprejela izhodišča za ureditev groba na Dobravi in rova svete Barbare kot trajnega kraja spomina. Zamisel je, da bi to morišče in grobišče postalo del muzeja laške občine.

Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev je prejšnji konec tedna pripravilo srečanje na ljubljanski veterinarski fakulteti. Zvrstile so se razprave o težavah čebelarjev in bolezni čebel, udeleženci so hkrati poudarjali, kako pomemben je za njihovo osvetlitev svetovni dan čebel.

Najbolj marljive pasme čebel na svetu, kranjske sivke, so se spomnili na Višnji Gori, kjer se je pred tednom dni začel 25. pohod po Jurčičevi poti. Pot pod noge je vzelo 3.000 ljudi, proti Muljavi so se podali kljub mrazu in snegu.

Film Zadnji ledeni lovci Rožleta Bregarja in Jureta Breceljnika je dobil glavno nagrado 12. festivala gorniškega filma. Postal je prvi slovenski film s tem priznanjem v 12-letni zgodovini prireditve. Film prikazuje Grenlandijo in njene prebivalce Inuite, mednarodna žirija je poudarila njegovo čarobnost od prvega do zadnjega prizora.

Celovška Mohorjeva in urad avstrijskega kanclerja sta že sedemnajstič pripravila dobrodelno akcijo, v kateri sta slovenskim nevladnim ustanovam podarila knjige v skupni vrednosti 50 tisoč evrov. Med tokratnimi prejemniki so tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja, Škofijska gimnazija Vipava, Slovenska Karitas in Zavod Karitas Samarijan.

Šport

V pregledu športnih novic velja najprej omeniti paraolimpijske igre v južnokorejskem Pjongčangu. Paraolimpijski ogenj gori, na uvodni prireditvi je ob prihodu slovenske delegacije na stadion našo zastavo nosil edini slovenski aktivni udeleženec tekmovanja Jernej Slivnik. Nastopil bo v tehničnih disciplinah alpskega smučanja. Za njim so že prvi treningi. "Na sneg sem se hitro navadil, bilo je toplo, večjih težav ni bilo."

Posebne pozornosti je bil pretekli konec tedna deležen Pokal Vitranc v Kranjski Gori. Petnajst tisoč obiskovalcev je lahko v dveh dneh tekmovanja uživalo v predstavah najboljših veleslalomistov in slalomistov na svetu. Absolutni zmagovalec njegove 57. izvedbe je bil Avstrijec Marcel Hirscher. V veleslalomu je bil od naših alpskih smučarjev najboljši Žan Kranjec, ki je bil peti, v slalomu Štefan Hadalin, ki je osvojil 13. mesto.

Tretjega mesta v tekmah svetovnega pokala so se v preteklem tednu veselili trije naši zimski športniki: deskar Tim Mastnak na paralelnem veleslalomu v Turčiji, smučar prostega sloga Filip Flisar v smučarskem krosu v Sončni dolini in smučarska skakalka Nika Križnar na eni od preizkušenj v Romuniji.

Zabeležili smo tudi prvi kolesarski zmagi v novi sezoni. Matej Mohorič je dobil dirko ekstra kategorije GP Industria&Artigianato v Italiji, Primož Roglič pa tretjo etapo dirke od Tirenskega do Jadranskega morja.