Škof Štumpf: vsak vernik in vsak duhovnik mora biti tudi misijonar
Slovenija Tone Gorjup
Murkosoboški škof Peter Štumpf je že dvakrat doživel obisk »ad limina« v Rimu. Tokrat je vodil skupino slovenskih škofov med obiskom na Kongregaciji za zadeve svetnikov. V poročilu, ki ga je pripravil, je predstavil 11 kandidatov, ki so v postopkih na škofijski ravni ali pa so že na kongregaciji. Predstavil je tudi skupino, v kateri je 24 mučencev komunizma in 5 mučencev nacizma. Na kongregaciji so opozorili, da so za dolgotrajnost postopkov kandidatov za beatifikacijo pogosto krivi nedejavni postulatorji. Tudi na kongregaciji za evangelizacijo narodov so škofje dobili konkretne napotke: prebujati v duhovnikih, družina in mladih misijonsko vzdušje. Sicer pa mora biti po besedah škofa Štumpfa vsak vernik, vsak duhovnik misijonar, oznanjevalec evangelija.
Kako je škofe sprejemal zaslužni papež Benedikt XVI. in kako papež Frančišek? Po besedah škofa Petra Štumpfa sta bila oba obiska podobna v tem, da so pred desetimi leti in tudi sedaj škofje bili zelo očetovsko sprejeti od obeh papežev. Papež Benedikt jih je leta 2008 sprejel z njemu zelo simpatično sramežljivostjo, dobroto in pozornostjo. Papež Frančišek pa letos z neposrednostjo, odprtostjo, in tudi smelostjo, a vendar s človeško preprostostjo. Podobno je bilo na Kongregacijah in drugih dikasterijih. Obakrat so v kardinalih v njihovih tajnikih srečali brate, ki poslušajo zato, da bi bili blizu škofom in da bi jim svetovali v pomembnih rečeh življenja naše krajevne Cerkve.
Škof Peter Štumpf je v poročilu za svojo škofijo, ki ga je že lani poslal v Rim, omenil škofijski misijon, ki so ga pred dvema letoma obhajali devet mesecev, prihod sester klaris in bratov minoritov v Turnišče, ustanovitev Lazarjevega doma v prostorih škofijske stavbe, s katerim upravlja škofijska Karitas, poročal je tudi o narodni in verskih raznovrstnosti, predvsem pa je poročal o verskem in družbenem stanju v škofiji, potem o načrtih za prihodnost in tudi o težavah, ki jih imajo. Ob srečanju s papežem mu je v spominu ostalo somaševanje z njim. Kot je dejal, je papež maševal poglobljeno, preprosto in nenarejeno. Ni pridigal, kar jih je nekoliko presenetilo. Domnevali so, da najbrž zato, ker jih je nekaj ura zatem sprejel v avdienco in se z njimi pogovarjal kar dve uri.
Nekatere kongregacije so obiskali vsi škofje, na druge pa so odšli po trije skupaj. Škof Peter Štumpf je bil vodja skupine na Kongregaciji za zadeve svetnikov. V poročilu, ki ga je pripravil, je predstavil 11 kandidatov, ki so v postopkih na škofijski ravni ali pa so že na kongregaciji. Predstavil je tudi skupino, v kateri je 24 mučencev komunizma in 5 mučencev nacizma. Prefekt kongregacije mu je medtem izročil listo, na kateri so evidentirani slovenski postopki, na kateri stopnji so in kako napredujejo ti postopki, oziroma ne napredujejo. Na tej listi so Božji služabniki škof Frančišek Gnidovec, duhovnik ljubljanske škofije Anton Strle, salezijanski duhovnik Andrej Majcen, ljubljanski škof Anton Vovk, duhovnika soboške škofije mučenec Danijel Halas in Lojze Kozar st., Božja služabnica mariborske nadškofije Cvetana Priol, 24 slovenskih mučencev, blaženi škof Anton Martin Slomšek iz mariborske nadškofije, blaženi mučenec Lojze Grozde iz novomeške škofije. Kot je poudaril kardinal, sveti pomenijo moč krščanstva, beatifikacija pa pomeni bratstvo med ljudmi za vse vere in tudi za neverne. V blaženih in v svetih lahko vsi vidijo dobre ljudi, ki so vsem odpustili. Obljubil je tudi, da Halasov primer dobro napreduje, in da ga bodo uvrstili na prednostno listo. Glede drugih postopkov je opozoril, da počasni napredujejo predvsem tisti, pri katerih postulatorji delajo slabo, pa naj gre za škofijske postopke ali tiste, ki so že v Rimu. Te je potrebno zamenjati. Podrobneje o tem in srečanjih na drugih kongregacijah, dikasterjih in podobnih ustanovah pa v pogovoru, ki mu lahko prisluhnete v gornjem posnetku.
Škof Peter Štumpf pozorno spremlja tudi radijski misijon. Kot pravi je ta oblika radijske evangelizacije za vse poslušalce naprej poslušanje, premišljevanje in je potem tudi povabilo k izpolnjevanju Božje besede. Po radiu so bile kateheze vedno temeljite in pri poglabljanju vere brez dobre kateheze ne gre. Ljudje moramo vstopati v domačo ali kakšno drugo cerkev z namenom, da bi slišali katehezo. Po radiju pa je to spontano. Tudi zato je radijski misijon potreben.
